Po drugi odmerek AstraZenece nekoliko prej. Lahko jeseni pričakujemo nov val?

Vida Božičko
20.05.2021 19:30
Kdaj po drugi odmerek, ali lahko tudi prebolevniki dobijo dve dozi cepiva? Cepljenje z drugim odmerkom AstraZenece je izjemoma mogoče že pred dvanajstim tednom od prvega odmerka. Raziskave so sicer pokazale, da cepljenje po dvanajstem tednu zagotavlja večjo zaščito, a tudi prej je sprejemljivo. Ponekod tako cepljeni že dobivajo nove datume za drugi odmerek, ki so nekoliko prej.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Tudi v Mariboru bodo ta vikend cepili z drugim odmerkom cepiva AstraZenece. "Vse šolnike smo na cepljenje z drugim odmerkom povabili nekoliko prej in jih bomo cepili ta vikend. K temu smo pozvali le skupine, da bi datume prestavljali tudi za vse individualne osebe, pa je nemogoče. Cepljenja ne moremo organizirati tako, da bi si vsak sam izbral datum in uro," je v okviru javnega posveta o cepljenju, ki ga je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije, povedal direktor Zdravstvenega doma Maribor Jernej Završnik. "Vsem ljudem smo namreč že po prvem odmerku določili datum za drugi odmerek, nemogoče bi bilo, da bi tem posameznikom, ki jih je več kot 12.000, zdaj datum za drugi odmerek spreminjali," je še dejal. 

Številnim se še pred poletjem mudi po drugi odmerek. Foto: Andrej PETELINŠEK
Andrej Petelinšek

Vabilo teden po oddanem naročilu

V Mariboru sicer naročila za cepljenje sprejemajo po štirih kanalih in nato vse skupaj vnašajo na isti seznam. Kot pravi Završnik, lahko nekdo, ki se danes prijavi za cepljenje, povabilo pričakuje že v naslednjem tednu. "Prijava je pogoj, da lahko cepivo za to osebo sploh naročimo. Poimenski seznam vseh prijavljenih predamo zdravstveni inšpekciji in šele nato lahko naročimo tako količino cepiv. Cepivo naročamo ob četrtkih, ko to cepivo prejmemo, pa ljudi povabimo na cepljenje," je še povedal.

Na posvetu so vsi ponovno pozvali k čim bolj množičnemu cepljenju, saj bi nas le to lahko rešilo novega vala okužb in dodatnih zaostrovanj ukrepov. Kot je ponazorila vodja svetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović, bi to lahko preprečili s kolektivno imunostjo. Trenutno je v Sloveniji s prvim odmerkom cepljenih 33,2 odstotka ljudi, z drugim pa 17,5 odstotka. Da bi dosegli to imunost, bi morali doseči vsaj 60-odstotno precepljenost, še boljša pa bi bila 70- ali 80-odstotna precepljenost.

Za prebolevnike en odmerek zadošča

Da je cepljenje boljša možnost kot to, da virus prebolimo, je razložil tudi mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan. "Cepljenje omogoča, da se imunski sistem pripravi na bolezen, hkrati pa omogoči boljši in bolj homogen imunski odziv pri vseh. Če posameznik bolezen preboli, ne vemo, kakšen bo njegov odziv v primeru okužbe. Pri cepljenih pa to lahko predvidevamo," je pojasnil Ihan in nadaljeval, da bi 80-odstotna precepljenost pri starejših od 60 let zelo okrnila število hospitaliziranih iz te starostne skupine. V bolnišnicah se namreč večinoma znajdejo ljudje, ki še niso bili cepljeni. Druga prednost cepljenih je tudi ta, da imajo protitelesa v nosno-žrelni sluznici, kar pomeni, da so manjši prenašalci okužbe. Ta možnost prenosa se pri cepljenih zmanjša za tri- do petkrat.

Je pa dodal, da vsem tistim, ki so virus preboleli, vseeno priporoča cepljenje z enim odmerkom. "Prebolevniki, ki so ob tem še cepljeni, imajo ogromno protiteles in so dobro zaščiteni. En odmerek zanje tako zadošča. Res pa je, da prebolevnost za zdaj ni vključena v nove potne liste in dokazila, zato se bodo nekateri cepili dvakrat. Kar se tiče biologije, pa je to povsem nepotrebno," je še dejal.

Lahko jeseni pričakujemo nov val?

Maske so še vedno del naših življenj in le cepljenje je tisto, ki nam bo po besedah infektologa Janeza Tomažiča vrnilo svobodo. "Tisti, ki se niso cepili in še niso zboleli, bodo najverjetneje zboleli takrat, ko ukrepov ne bo več. Pomembno bo, da takih ne bo preveč," je dejal Tomažič. Kaj bo jeseni, sicer še ne vemo, a večina strokovnjakov meni, da bo virus med nami ostal kot sezonska endemična bolezen. Tako je odgovorilo 89 odstotkov imunologov in infektologov. V raziskavi znanstvene revije Nature je sodelovalo 119 znanstvenikov iz 23 držav. Kot razloge za to, da bo virus ostal, so navajali imunski pobeg oziroma zmanjšanje imunosti pri tistih, ki so virus preboleli, predvsem pa različno dostopnost cepiv po različnih delih sveta. "Morda bo kakšna država dosegla imunost, regije že veliko težje, celoten svet pa še dolgo ne," je prepričan Tomažič.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta