Po incidentu v Klubu K4: Kdo je lahko varnostnik? "Fantje naj le pokažejo mišice, a če niso vljudni, so slabi varnostniki"

Lahko bi rekli, da se na vsakem delovnem mestu najde nekaj gnilih jabolk, torej uslužbencev, ki za opravljanje svojega poklica niso dovolj osebnostno zreli. Še posebej strašljivo je, če nas v nelagodje spravljajo ljudje, ki bi v prvi vrsti morali skrbeti za to, da se počutimo varne. Prav to se je zgodilo v Klubu K4. Varnostnika, ki je v klubu napadel gosta, je varnostna služba Obeliks bojda odpustila. "Kolikor nam je znano, je bil omenjeni varnostnik, ki si je privoščil obsojanja vreden rasistični izpad, zaradi tega dejanja tudi nemudoma odpuščen," so po dogodku namreč sporočili iz kluba.

Za varovanje v lokalu so primerni strpni silaki

Dela varnostnikov se sicer korenito razlikujejo glede na to, kje potekajo. Jasno je, da se varovanje v trgovini s hrano močno razlikuje od varovanja v lokalu, kjer je med gosti prisotna tudi uporaba alkohola in drugih opojnih substanc. Ker se na nočnih zabavah vzdušje utegne razgreti že v nekaj minutah, mora varnostnik tam ukrepati učinkovito, a hladno. Kakšen človek je torej primeren za tako službo? "Komunikativen in potrpežljiv, pa tak, ki je strpen," profil primernega, če že ne idealnega varnostnika, opisuje potencialni delodajalec Marjan Arh iz Varnostne službe Arh, ki sicer zaposluje med 20 in 30 ljudi. Da je varnostnik za delovno mesto primeren, največkrat pričajo že reference, s katerimi se prijavi na razpis, opisuje direktor. "Vsakega novinca na začetku na teren pošljemo s kakšnim bolj izkušenim varnostnikom, da se pokaže, kakšen v resnici je. To, kar nam recimo on pove o sebi, se konec koncev lahko razlikuje od tega, kar je res," preizkusno obdobje opiše Arh. Podobne zahteve naštejejo tudi pri nekoliko večjem podjetju Aktiva varovanje, kjer deluje okoli 1000 varnostnikov. "Dejstvo je, da se pri opravljanju nalog varovanja na javnih shodih in drugih mestih, kjer se zbira večje število ljudi, od varnostnika pričakuje, da ima za tovrstno delo razvito primerno raven čustvene inteligence in empatije, da je potrpežljiv in nekonfliktno naravnan," dodajajo.
Andrej Sotlar, dekan mariborske fakultete za varnostne vede, se ob tem strinja s trditvijo, da je zahtevnost tovrstnega dela velikokrat podcenjena. "Varovanje v lokalih, hja, to je specifika, posebna zgodba. V nočnem lokalu lahko varnostnik recimo naleti na človeka, ki mu je šlo cel teden čisto vse narobe. Na koncu tedna si tak človek misli, da si bo pač privoščil tri viskije, da se bo malce 'sprostil'," Sotlar opiše pogosto "vikend situacijo", ki se lahko, ob nekorektni reakciji varnostnika, v nekaj trenutkih sprevrže v preklinjanje, žalitve in celo udarce. "Varnostnik lahko takega gosta že z enim komentarjem potisne čez rob agresivnosti. Zato je strahovito pomembno, da so fantje, ki delajo v lokalih, umirjeni. Je že prav, da so veliki, naj le pokažejo mišice, naj le pokažejo, da se z njimi ni za hecati, a če niso vljudni, so slabi varnostniki," pojasnjuje profesor, ki je prepričan, da je mogoče 80 odstotkov težav rešiti s pogovorom. "Le pri najbolj težavnih primerih naj pride do skrajnih ukrepov, kot je uporaba fizične sile," dodaja. 

Že res, da kadra primanjkuje - a treba se je vprašati, zakaj? 

Ko so lani na zavodu za zaposlovanje prvič opravili raziskavo, imenovano Poklicni barometer, so ugotovili, da bodo varnostniki med najbolj iskanimi delavci letošnjega leta. Kadra torej primanjkuje. Trenutno je na zavodu za zaposlovanje na voljo 61 tovrstnih prostih delovnih mest."Težko je dobiti kader. Varnostnik je deficitaren poklic.Trenutno imamo 44 razpisanih prostih delovnih mest za varnostnike," svojo situacijo opisujejo pri Aktivi, Marjan Arh pa je prepričan, da ima pomanjkanje delavcem tudi velik vpliv na kakovost varnostnih storitev. "Povečini fizična moč ali pa usposobljenost varnostnika niti nista več nek kriterij, ker je varnostnikov tako malo na razpolago, da vzamejo čisto vsakega, ki je na na voljo. Temu primerna je tudi kvaliteta varovanja, ki je zelo padla. Gre torej za velik primanjkljaj v kadru, sploh pa manjka kvalitetnega kadra," še pravi Arh.
Sotlar ob tem dodaja, da situacija ni črno-bela. Tudi on se pogosto pogovarja z direktorji in lastniki varnostnih podjetij, ki pravijo, da "ljudi ni", pripoveduje. A poklic varnostnika ni nekaj, kar bi si ljudje "želeli postati", je prepričan. K temu veliko prispeva tudi plača, ki je mizerna. "To, da ni kadra, bi raje povezoval s tem, kako slabo ti ljudje dejansko zaslužijo. Bodimo pošteni - v času gospodarske konjunkture, ko gre ogromno firmam zelo dobro, lahko nekateri dobrim varnostnikom ponudijo bistveno boljšo plačo in zato gredo taki ljudje pač tja. Tisti, ki ne ponujajo zadostnih plač, pač ne bodo dobili kadra," zaključuje.