Po rekordnem dežju: "Neverjetno je, da smo to doživeli." Zaradi asfalta in neprimerne gradnje voda nima kam odteči

V sredo zvečer so Slovenijo zajele plohe in nevihte, najhuje je bilo v Ljubljani in na Goričkem. Na Sotinskem bregu v Prekmurju je postaja izmerila rekordnih 58 milimetrov padavin v 30 minutah in 76 milimetrov v 60 minutah. Naliv v Ljubljani za Bežigradom je bil še hujši, v pol ure je namreč zapadlo kar 63 milimetrov dežja in 94 milimetrov v eni uri, kar je med najvišjimi izmerjenimi vrednostmi v Sloveniji, so sporočili iz Agencije RS za okolje (ARSO). V Murski Soboti so uradno izvedli 43 intervencij, v Ljubljani pa skoraj 400.

Voda tekla kot slap

Predstavnik Gasilske brigade Ljubljana Robert Okorn je v izjavi za javnost povedal, da so v aktivirali kar 33 prostovoljskih gasilskih društev. Zaradi številnih hkratnih klicev so nastali zamiki, so se pa odzvali na vse, zato Okorn javno gasilsko službo ocenjuje kot dobro organizirano. Intervencije so bile tudi na vitalno pomembnih objektih - osnovnih šolah, dijaških in študentskih domovih, zasebnih objektih, uradu predsednika in državnem zboru, je dejal Tine Juvan iz ljubljanske poklicne gasilske brigade. "Toliko intervencij v tako kratkem času še nisem doživel," je dodal Juvan. Poplavilo je tudi skoraj vse objekte ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. "Zalilo je tudi kanale komunikacijske infrastrukture, elektro omarice, dvigalne jaške. V glavni stavbi je voda po stopnicah tekla kot slap," je v izjavi za javnost povedal v. d. direktorja Jože Golobič. Dejal je še, da je ob napovedanih investicijah treba pomisliti tudi na vzpostavitev rezervne infrastrukture in kanale za podobne primere.

Še dobro, da ni bilo ranjenih ali celo mrtvih

"Po nemških standardih se urbana območja varujejo pred padavinskimi vodami s 30-letno povratno dobo. Včerajšnji dogodek v Ljubljani je presegel 100-letno povratno dobo, skoraj neverjetno je, da smo statistično to doživeli. V primeru tako visoke povratne vode in ekstremnosti celotnega dogodka jo je celotni sistem pravzaprav še dobro odnesel, saj k sreči ni bilo ranjenih ali celo mrtvih," je sredine poplave komentiral vodar in strokovnjak za poplave doc. dr. Primož Banovec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Kar se tiče zaščite pred poplavami zaradi padavinskih voda, Banovec opaža, da se vedno več občin zaveda, da bi morala postati zaščita pred njimi prioriteta, saj so bili do sedaj njihovi napori usmerjeni predvsem v gradnjo fekalne kanalizacije in čistilnih naprav. A kakšni ukrepi bi bili smiselni? "Najprej je treba narediti analizo in model obstoječega stanja, torej pripraviti hidrološko-hidravlični matematični model. Na podlagi rezultatov je mogoče oblikovati in optimizirati dobro premišljene ukrepe in tako začeti delati na tem, da se zmanjša ogroženost urbanih okolij na tako intenzivne padavine.

"Na splošno se je treba usmeriti v razpršene mehanizme zadrževanja vode. Vodo je treba zadržati in ne pospeševati naprej. S tem preprečimo, da bi se zbirala v bistveno večjih količinah drugje in tam povzročala še večje težave. Hkrati lahko s takšnim zadrževanjem tudi razpolagamo z vodo takrat, ko je primanjkuje, predvsem v času vročinskih valov. Zadrževanje pomeni, da je treba površine priključevati na odvodne sisteme preko dušilk, torej mehanizmov, ki omogočajo, da voda ne odteče takoj. Konkretno to pomeni, da je vodo treba v času ekstremnih padavin zadrževati na površinah, kjer se lahko brez večje škode razliva, na primer ravnih strehe, parkiriščih, v parkih, na cestah, seveda pa tudi v ciljno zgrajenih zadrževalnikih," razlaga strokovnjak za poplave.

​So krive podnebne spremembe?

"Z naraščanjem temperature lahko zrak sprejme več vodne pare, zato se poveča tudi intenziteta nalivov. Tako se frekvenca neurij z močnimi nalivi res povečuje," je pojasnil meteorolog na Agenciji RS za okolje Branko Gregorčič. "Če je ozračje dve ali tri stopinji toplejše, je logično, da je v zraku več vodne pare, in ko nastane padavinski proces, lahko pade več vode v tako kratkem času," razlaga klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Ob tem je opozorila še na višjo temperaturo morja, ki prav tako vpliva na večje količine vodne pare v ozračju. Taksni pojavi so še problematični v mestih, saj zaradi asfalta in neprimerne gradnje voda nima kam odteči. "V Rotterdamu in Milanu so pozvali državljane, naj s svojih dvorišč odstranijo asfalt in dajo nazaj pesek ali travo. Ustreznejša bi bila parkirišča, kjer bi bil namesto asfalta pesek, pri gradnji krožišč je treba razmišljati, da je površina nagnjena in lahko voda odteče. Novogradnje bi tako morale upoštevati vremenske spremembe - tako za sušna kot za vodnata obdobja," razlaga Kajfež Bogatajeva.

Pri tako ekstremnih padavinah površine, ki omogočajo ponikanje vode (kot so travnate in peskovne površine), niso tako učinkovite kot pri poplavah z manjšo intenziteto, torej, če bi toliko dežja padlo v daljšem časovnem obdobju, pa meni Banovec. Običajno so za tako intenzivne padavine mehanizmi ponikanja v urbanem okolju prepočasni, dodaja.