Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za blagovne rezerve Tomi Rumpf, ki je pred dnevi na tem položaju ta teden zamenjal Antona Zakrajška (SDS), je v današnji izjavi za javnost napovedal, da se bo medresorska skupina razpustila, pristojnost za nabavo zaščitne opreme pa bo prišla na njegov zavod. Poslej se spreminja tudi način naročanja opreme, ki pa več ne bo potekalo "izjemno, na najkrajši možni način".
Slovenija ima po njegovih besedah dovolj opreme za tri tedne ali en mesec. Nadaljnja strategija naročanja bo narejena na podlagi podatkov Uprave za zaščito in reševanje. "Ko bodo pridobili podatke o oceni, koliko opreme je še potrebno, bodo šele pristopili k nadaljnjemu naročanju," je napovedal Rumpf in zagotovil, da bosta gospodarnost in transparentnost pri naročanju na prvem mestu.
Čeprav "izjemnih" nabav zaščitne opreme, ki so v zadnjih tednih odpirali številna vprašanja o transparentnosti in gospodarnosti, več ne bo, gospodarski minister Zdravko Počavalšek prek Rumpfa krepi svoj položaj v blagovnih rezervah. Rumpf in Počivalšek sta namreč prijatelja, oba prihajata iz z območja Kozjanskega in Obsotelja.
Imenovanje Rumpfa je dvignilo veliko prahu, predvsem zaradi njegove poslovne preteklosti. Rumpf je namreč leta 2009 postal direktor Javnega zavoda Kobilarna Lipica, a je moral leta 2012 odstopiti na zahtevo računskega sodišča. Sodišče je namreč ugotovilo, da je "hudo kršil obveznosti dobrega poslovanja", in da Kobilarna Lipica tudi v odzivu na revizijsko poročilo "ni izkazala zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo pomembnih nesmotrnosti". Rumpf je ob direktorski plači dobival še dobrih 1400 evrov neto za vodenje hčerinskega podjetja Lipica Turizem.
Veterinar je kariero nadaljeval v Perutnini Ptuj, nato pa je postal direktor veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah. V politiko je najprej vstopil kot županski kandidat nekdanje LDS v Šmarju pri Jelšah. Podprle so ga tudi SD, DeSUS in SMS, a na koncu ni bil izvoljen. Leta 2008 je Rumpf je postal vodja kabineta ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika (SLS). Zdaj pa kot Počivalškov kader vodi blagovne rezerve.
Dosedanje delo zavoda za blagovne rezerve ni bilo ravno najboljše, je danes ocenil novi v. d. direktorja zavoda Tomi Rumpf. Poudaril je, da ne glede na vse zdaj ni pravi čas za obračunavanja, temveč je treba moči usmeriti v učinkovite ukrepe, ki morajo biti transparentni. Spomnil je tudi, da zavod ne skrbi le za zaščitno opremo.
Glede nedavnih nabav je poudaril, da zavod nikoli ni imel naloge skladiščiti vse zaščitne opreme, ki jo država potrebuje v takšni epidemiji. "Zato so bile vse aktivnosti gospodarskega ministrstva, zavoda in pozneje tudi medresorske delovne skupine usmerjene v to, da Slovenija v čim krajšem času prejme čim več nujno potrebne zaščitne opreme," je dejal.
Ker se je mudilo, so se po Rumpfovih besedah na hitro sklepali "vsi mogoči posli". "Mislim, da so bili pri tem uspešni," je dodal. Danes je stanje po njegovih besedah drugačno, saj je zaščitne opreme po trenutnih ocenah dovolj za tri ali štiri tedne. Medresorska skupina bo zato po načrtih nehala delovati, pristojnost pa bo prešla na gospodarsko ministrstvo.
Nabavne cene pri dosedanjih nakupih zaščitne opreme ni želel komentirati. Poudaril je, da se želi osredotočiti na prihodnje nabave. Dosedanje delo zavoda je sicer ocenil kot "ne ravno najboljše" - po njegovih ocenah nekaj že sklenjenih pogodb ne bo izvedenih. Poudaril pa je, da zdaj ni pravi čas za obračunavanje, temveč za učinkovite ukrepe.
Želja po nabavi brez posrednikov
Postopki, ki jih bodo izvajali na zavodu, so po njegovih besedah sestavljeni iz treh ključnih faz. V prvi od ministrstva za zdravje pričakujejo natančne opise potrebne opreme in oceno potrebnih količin pri običajni rasti števila okuženih, da bodo lahko izračunali mesečne, četrtletne in letne količine potrebne opreme. Nato bodo lahko začeli z naročanjem po običajnih postopkih.
Na vprašanje, ali to pomeni naročanje brez posrednikov, je odgovoril, da sta takšna njihova želja in namen. Tudi v prihodnje pa bo moralo z vsako pogodbo soglašati ministrstvo. Od uprave za zaščito in reševanje pričakuje jasno dinamiko dosedanjega razdeljevanja opreme, saj oni najbolje vedo, kakšne so potrebe na terenu.
