Srečko Klapš
Gospodarske družbe v Podravju so preteklo leto ob 9,2 milijarde evrov prihodkov, ki so bili nižji za pet odstotkov, sicer zaključile s pozitivnim poslovnim izidom v višini 267 milijonov evrov, a je bil ta najnižji dosežen v zadnjih petih letih. V primerjavi z letom 2019 so glede na posledice koronavirusa kljub nižjim prihodkom in dobičkom nekoliko, za štiri odstotke, povečale dodano vrednost. Ob tem pa je bil doseženi neto celotni dobiček za osem odstotkov nižji kot leto poprej, neto čisti dobiček pa za kar dvanajst, je povedala vodja izpostave Ajpesa v Mariboru Vesna Zupanič.
Več kot dvesto manj samostojnih podjetnikov
Skupaj je tako 373 milijonov evrov čistega dobička v minulem letu imelo 5545 družb, z izgubo pa je leto zaključilo 2792 družb, v višini 106 milijonov evrov. Glede na leto 2019, ko je izguba znašala 67,5 milijona evrov, je bila tokrat občutno višja. Najbolj, za slabo tretjino (-29 odstotkov), so upadli prihodki v gostinstvu, ki je imelo posledično preko osem milijonov evrov izgube. Medtem so se prihodki v dejavnosti kulture, razvedrila in rekreacije znižali za 23 odstotkov, poslovnih in storitvenih dejavnosti pa za petino.
Podravje tudi na stopničkah
V letu 2020 je v Podravju poslovalo 12,6 odstotka vseh gospodarskih družb v državi, ki so zaposlovale 13,8 odstotka vseh zaposlenih ter ustvarile 9,5 odstotka neto čistega dobička in enajst odstotkov neto dodane vrednosti. Ta je na zaposlenega znašala 37.755 evrov in je od slovenskega povprečja nižja za 9406 evrov.
Nižjo povprečno mesečno bruto plačo, ki v Podravju znaša 1620 evrov, imajo le še v pomurski in primorsko-notranjski regiji, medtem ko je ta za kar 20 odstotkov višja v jugovzhodni Sloveniji, kjer znaša 1976 evrov. Po doseženem neto čistem dobičku v višini 267 milijonov evrov pa se je Podravje uvrstilo na stopničke, saj zaostaja le za osrednjeslovensko in jugovzhodno regijo.
Lani je 8597 gospodarskih družb, kar je dvesto več kot leto poprej, poslabšalo rezultat tudi na tujih trgih, saj je izvozilo za 3,8 milijarde evrov blaga in storitev, kar je celo za sedem odstotkov manj kot v letu 2019. Povprečna plača na zaposlenega je lani znašala 1620 evrov in je bila sicer za 54 evrov višja, a še vedno za 154 evrov nižja od slovenskega povprečja.
Še daleč od okrevanja
Vasja Ilešič, direktor podjetja 5START in predsednik kooperative hotelirjev: "Smo še daleč od okrevanja in normalnega poslovanja, saj je povpraševanje prešibko, zato bo okrevanje trajalo bistveno bolj dolgo. Po enem letu zaprtja gre tudi za psihološke vidike, saj se ljudje težje odločajo za izlete in potovanja. Velik izziv nam predstavljajo kadri, precej se jih je porazgubilo ali prezaposlilo v druge dejavnosti. Ker ni jasne slike, kako naprej, se skozi stroške prebijamo iz dneva v dan. Dodatno nam poslovanje in povpraševanje gostov otežujejo PCT-ukrepi, zato pričakujemo in zahtevamo od vlade, da ob vsakodnevnem izboljševanju epidemioloških razmer in prehodu v zeleno fazo ta pogoj umaknejo. Turizem je namreč še vedno na aparatih in še ne vemo, koliko možnosti za preživetje imamo."
Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma: "Glede na to, da smo javni zavod, so naši zaposleni tudi v času zaprtja kulturnega življenja prejemali plače. Poznam pa veliko organizatorjev in kulturnih ustvarjalcev, ki so bili od oktobra pa vse do maja brez dela in prihodkov. Poleg finančne plati pa je še hujše, da so bili ljudje več kot pol leta brez vsakršnega stika z živo kulturo. Država je tudi na našo pobudo z akcijo Pet pred dvanajsto pospešila odpiranje kulture. A ukrepi so še neživljenjski, še nekaj časa ne bo polnih dvoran, prihodki bodo vsaj za polovico nižji, honorarji avtorjev, kar je razumljivo, pa ne bodo nič manjši. Ob upoštevanju PCT-načela bi morali razmišljati o popolnem sproščanju, ne pa, da v gostilni lahko sediš skupaj, na kulturnih prireditvah pa ne."
Rado Vračko, direktor podjetja Expo biro: "Na področju dogodkov je le prišlo do sproščanja sejemske dejavnosti, tako da smo v stikih s predstavniki sejmov za realizacijo v septembru. Povpraševanje se je popravilo, a če ne bi imeli še drugih dejavnosti v podjetju, bi težje poslovali. Te so nam tudi v času koronakrize omogočile ustvarjanje prihodkov v tolikšni meri, da nismo izpolnjevali pogojev za pridobitev nekaterih državnih pomoči. Brez ukrepa čakanja na delo doma, skrajšanja delovnega časa in nadomestila za pokrivanje fiksnih stroškov pa bi lani težko poslovali. Letos se bomo žal morali spopadati z izzivom naraščanja cen surovin, ki jih uporabljamo za proizvodnjo naših objektov. Torej poslovanje je še naprej negotovo."
Število samostojnih podjetnikov se je lani zmanjšalo za 216 na 7673. Ustvarili so za 781 milijonov evrov prihodkov, ob čemer so imeli 54 milijonov evrov neto podjetnikovega odhodka.
Lani celo manj stečajev
Zaradi moratorija za insolvenčne postopke se je lani število začetih stečajev podjetij celo znižalo, s 172 na 122. Ob tem pa je bilo za 16 odstotkov več izbrisov samostojnih podjetnikov iz poslovnih registrov. Na Ajpesu sicer ocenjujejo, da bi to dinamiko lahko zamajalo postopno umikanje državnih ukrepov in pomoči. Ob tem ne morejo izločiti vpliva državnih pomoči, lani so jih namreč podjetja prejela za trikrat več, menijo pa, da bi to imelo pomemben vpliv na končni poslovni izid podjetij. V tej postavki je bilo za okoli 292 milijonov evrov, od tega pretežno državnih pomoči in subvencij, medtem ko je bil leta poprej ta znesek le 142 milijonov evrov. Znižuje se tudi donosnost kapitala, ki je še leta 2016 bila 0,081-odstotna, lani pa le še 0,064-odstotna.
Andreja Terbuc Munda, vodja oddelka za statistiko in informiranje, še ocenjuje, da se posledice koronakrize, zaradi finančne stabilnosti gospodarskih družb, ugodnih poslovnih rezultatov preteklih let in občutnih državnih pomoči gospodarstvu, še niso odrazile v poslabšanju poslovanja regije kot celote, z izjemo gostinstva, kulture in storitev.
"Gospodarski šok je sicer zmanjšal pričakovano prodajo. V regiji lani opažamo upad prihodkov tako na domačem trgu za šest odstotkov kot na tujih trgih za sedem odstotkov. Čisti dobiček je ostal na ravni izpred leta dni, hkrati pa se je čista izguba povečala za skoraj 40 odstotkov. To je prineslo nižji neto čisti dobiček, pri čemer so omejitve zaradi koronavirusa najbolj prizadele storitveni sektor, še posebej gostinstvo," je še podčrtala Terbuc Munda.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
