(POGLED) Hamiltonovski trenutek za Evropo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Francosko-nemški predlog za vzpostavitev 500 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, ki naj bi bil članicam EU v pomoč pri spopadanju s krizo zaradi pandemije covida-19, so mnogi označili za hamiltonovski trenutek za EU. Njegova logika je podobna kot pri sporazumu, s katerim sta se Alexander Hamilton in Thomas Jefferson leta 1790 dogovorila o prenosu dolgov ameriških zveznih držav zaradi osamosvojitvene oziroma revolucijske vojne na novo zvezno vlado. Tak sklad bi torej utrl pot do Združenih držav Evrope. Toda zadeva ni tako preprosta. Verodostojne zvezne fiskalne kapacitete, kakršne je Hamilton s pogajanji ustvaril za novonastale ZDA, bi zagotovile preživetje evra na dolgi rok. Toda preden bo Evropa dosegla vsaj približek federalizma, mora preživeti Fort Sumter trenutek, lahko bi rekli protiudarec, primerljiv z napadom, ki ga je konfederacijska vojska leta 1861 izvedla na utrdbo zveznih sil blizu Charlestona v Južni Karolini.
Bitka za Fort Sumter je zaznamovala začetek ameriške državljanske vojne. Lahko Evropa stvari izpelje bolje? Do zdaj je bil šok za gospodarstvo EU zaradi pandemije covida-19 v glavnem simetričen, saj je bilo popolno zaprtje, tako imenovani lockdown, v večini držav članic enako intenziven in je povsod trajal približno enako dolgo. Toda politični odzivi so bili zelo asimetrični in nemški fiskalni stimulus je denimo precej večji od paketov pomoči že tako močno zadolženih držav na jugu Evrope. Nemčija bo svojemu gospodarstvu zagotovila neposredno fiskalno pomoč v vrednosti 13 odstotkov svojega BDP iz leta 2019 ali več kot desetkrat več kot Italija. Če k temu dodamo garancije za kredite in shemo odloga plačila davkov, je jasno, da bo Nemčija svojemu gospodarstvu namenila pomoč v vrednosti neverjetnih 50 odstotkov BDP, kar tudi za štirikrat presega vrednost ukrepov, s katerimi bo svojemu gospodarstvu pomagala Španija.
Brez skupnih fiskalnih kapacitet je le Evropska centralna banka (ECB) tista, ki visoko zadolžene države članice ščiti pred hitro rastočimi stroški posojil. Toda potreba po obsežnih nakupih obveznic je v nasprotju z občutljivostjo severnih evropskih držav in je že izzvala obtožbe, da ECB presega svoja pooblastila.

Reuters
Reuters
Jacek Rostowski
Arnab Das
Arhiv Večera
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta