Elizabeta Planinšič
Če je bila policija v ospredju političnega boja v času epidemije koronavirusa, zdaj, v času predvolilnega boja spopada glede tega represivnega organa ni. Dogajanje v policiji in ravnanje policije med omejitvami zaradi epidemije so zasenčile druge teme.
Da si je politika policijo v času aktualne vlade popolnoma podredila, je opozicija očitala vladi Janeza Janše, o političnem vplivu na delo policije je preiskavo vodila tudi parlamentarna komisija. Koalicija te očitke zavrača in trdi, da si je policijo uzurpirala v preteklosti leva politična opcija. A v enem od predvolilnih oglasov SDS nastopa, kot je poročal Dnevnik, tudi generalni direktor policije. Da sicer niso dali dovoljenja za objavo, pravijo na policiji, hkrati pa dodajo, da za snemanje fotografij o delu policistov na javnem kraju dovoljenje ni potrebno.
Sindikata pričakujeta dialog, karierni sistem ...
Kaj od nove vlade pričakujejo policisti? Rok Cvetko, predsednik policijskega sindikata, pravi, da prvenstveno pričakujejo, da bo brezpogojno spoštovala in uresničila še neizpolnjene dele dogovorov oziroma sporazumov, ki so bili sklenjeni med sindikatom in vlado. "Slednje se nanaša predvsem na izpolnitev pričakovanj, vezanih na rezultate primerjalne analize delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, sklenitev panožne kolektivne pogodbe za uslužbence policije in MNZ ter za vzpostavitev kariernega sistema v policiji." Kot pravi Cvetko, pričakujejo, da se bodo vsa odprta vprašanja reševala v socialnem dialogu, v katerem bosta delodajalska in sindikalna stran enakovredna sogovornika.
V prihodnjem mandatu je potreben korenit poseg v sistem policije, ki bo policiji dejansko zagotovil neodvisnost od vsakokratne politične oblasti, je prepričan Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije. Zato je po njegovem mnenju potreben sprejem popolnoma novega zakona, ki ureja organiziranost in delovanje policije. "S povsem novo organiziranostjo policije je treba nemudoma spremeniti način in postopek imenovanja generalnega direktorja policije," pravi in dodaja, da so v preteklosti že predlagali, da bi generalnega direktorja imenoval predsednik republike na podoben način, kot imenuje predsednika KPK. "Razrešitev generalnega direktorja mora biti izključno iz krivdnih razlogov, pri čemer se zaradi zagotavljanja neodvisnosti zavzemamo za to, da bi ga na predlog predsednika republike lahko razrešil le državni zbor z dvotretjinsko večino."
Policija mora biti samostojna, a ustrezno nadzorovana
Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede, strokovnjak za policijska pooblastila, pravi, da je nujna in potrebna operativna samostojnost policije, ki pa mora biti tudi ustrezno nadzorovana. "Glede na težavno razmerje med ministrom za notranje zadeve in državnim tožilcem v primerih, ko policija v predkazenskem postopku preiskuje uradno pregonljiva kazniva dejanja, kjer je policija, v konkretnih kriminalističnih preiskavah hierarhično vezana na svojega predstojnika, funkcionalno pa na državnega tožilca, bo v prihodnosti potreben razmislek o drugačni sistemski ureditvi, bodisi z detaširanimi policisti ali večjo funkcionalno vezanostjo na državnega tožilca, še posebej v primeru, če se bo ob ukinitvi preiskovalnega dela preiskovalnih sodnikov uvedla policijsko-tožilska preiskava." Po Žaberlovem mnenju bo treba v prihodnosti zakonsko urediti takšen način izbora generalnega direktorja policije, obeh ali treh namestnikov, direktorja kriminalistične in uniformirane policije in NPU, ki bo onemogočal vpliv politike na njihov izbor, takšno ureditev smo, opozarja sogovornik, v preteklosti že imeli. "Delo policije v skupnosti preko vodij policijskih okolišev ter v varnostne probleme usmerjeno policijsko delo s pojačanim operativnim delom (biti viden) je tisto, kar bo policiji dvignilo ugled," razmišlja Žaberl ob dejstvu, da je ugled policije v javnosti v zadnjem času močno padel.
Ministrstvo za notranje zadeve oziroma minister bi lahko imel, pravi Mlekuš, le usmerjevalno vlogo dela policije, kar pomeni določanje prioritet dela, nadzorstveno funkcijo nad delom policije bi morali z ministrstva prenesti na neodvisno institucijo, kot je na primer sodni ali državnotožilski svet. "Nujno je treba zagotoviti finančno in kadrovsko neodvisnost policije, in sicer tako, da se kadrovske, logistične in finančne pristojnosti, ki so bile pred leti prenesene na notranje ministrstvo, ponovno prenesejo na policijo. Finančno stabilnost pa je policiji treba zagotoviti na način, da se ji določi stalen vir financiranja, na primer določen delež BDP ali določen odstotek državnega proračuna," še razmišlja Mlekuš in dodaja, da bi bilo treba nujno sprejeti dolgoročno kadrovsko strategijo za zagotavljanje konstantnega in zanesljivega dotoka novih kadrov in na takšen način rešiti več deset let star kadrovski deficit.
Poudarjajo strokovnost in avtonomnost
Kako pa prihodnost policije vidijo stranke, kaj obljubljajo v svojih programih? Večina strank, ki bodo nastopile na volitvah, podpira uvedbo kariernega sistema. Navajajo tudi, da morajo kadri v policiji biti strokovni in politično neobremenjeni. Konkretnih predlogov, kaj narediti v policiji v prihodnje, pa je manj. V SDS pravijo, da bodo novelirali zakon o policijskih pooblastilih tako, da bodo uresničili zahteve iz ustavnih odločb in modernizirali delo policije. "Pri tem se bomo zgledovali po razvitejših evropskih državah in odpravili birokratske omejitve, ki policijo ovirajo pri učinkovitejšem nadzoru in preiskovanju kriminalitete. "Skupaj z ministrstvom za pravosodje bomo oblikovali zakonsko rešitev - predvidoma agencijo -, ki bo po vzoru nekaterih drugih držav, skrbela za upravljanje premoženja, pridobljenega na podlagi zasegov premoženja nezakonitega izvora. S tem bomo razbremenili policijo in vzpostavili organ, ki se bo iz tega premoženja moral samofinancirati in skrbeti za racionalno uporabo le-tega," še napovedujejo v SDS.
Ker se policisti srečujejo z vedno bolj sofisticiranimi oblikami organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma in kriminala v kibernetskem prostoru, bodo v Novi Sloveniji zagotovili sistemske možnosti za ustrezno nagrajevanje visokostrokovnega kadra, ki postaja nujno potreben za ohranjanje varnosti in odziva na sodobne grožnje - na primer za strokovnjake za gospodarski in kibernetski kriminal. "Nameravamo tudi okrepiti številčnost uniformiranega dela policije. Za še večjo varnost vseh pa bi uvedli tako imenovane 'peš patrulje'. V lokalno okolje bi vrnili vodje policijskih okolišev," še načrtujejo v NSi.
"Zakonsko je treba urediti imenovanje generalnega direktorja policije in direktorja NPU tako, da ne bosta vsakokratni lahkoten plen politike. Takšno ureditev je naša zakonodaja že poznala in treba jo bo vrniti in po potrebi nadgraditi," so načrti stranke Gibanje Svoboda. Spremeniti je treba podzakonski akt in zakon tako, da bo državnemu tožilstvu povrnjena in še okrepljena njegova funkcionalna nadrejenost policiji glede usmerjanja konkretnih predkazenskih postopkov, so še prepričan v tej stranki. V stranki Naša dežela navajajo, da je treba pripraviti realen kadrovski načrt policije in ga popolniti s kompetentnim kadrom. Prepričani so, da je treba NPU organizacijsko umestiti neposredno pod generalnega direktorja policije, strokovno pa pod specializirano državno tožilstvo. "Ponovno bo treba preučiti možnost transformacije NPU v finančno policijo po vzoru italijanske Guardie di finanza," še pravijo.
V Levici pravijo, da je treba odpraviti škodljive spremembe zakonodaje, ki je posegla v neodvisnost policije, omogočila kadrovske čistke in omejila samostojnost in neodvisnost zaposlenih v policiji. "Kadrovanje v policiji mora imeti tri jasna merila: znanje, kompetence in integriteta," pravijo v SD, po mnenju SAB je treba vse organe pregona in nadzora vzpostaviti na novo in jih prečistiti strankarskih kadrov. LMŠ pravi, da mora slovenska policija pri opravljanju svojega poslanstva spet postati avtonomna - ob spoštovanju načel zakonitosti in avtonomnosti ter demokratičnih mehanizmov nadzora.
V Vesni - zeleni stranki bi v policiji uvedli delovna mesta strokovnjakov na področju človekovih pravic, varovanja osebnih podatkov in boja proti korupciji po vzoru ureditev v institucijah EU, kot sta Europol in FRONTEX. Ti kadri bi policiji pomagali, da bi se lažje ubranila neupravičenih posegov s strani politike in hkrati zmanjšala tveganja neupravičenega ali celo nezakonitega delovanja proti državljankam in državljanom. V Piratski stranki bi, na primer, imenovanje generalnega direktorja policije prestavili v pristojnost posebnega policijskega sveta, v katerem bi štiri člane izvolili neposredno državljani, tri bi imenoval državni zbor, pet članov zaposleni v policiji, tri pa sodni svet.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
