Policisti ne bodo dobili pooblastila za sledenje posameznikom brez odredbe sodišča

Odbor za finance je začel razpravo o protikorornskem zakonu, interventnem zakonu za zajezitev epidemije. Najbolj sporni del zakona so bila policija pooblastila, ki so bila navedena v 103. in 104. členu. Slednji je določal, da bi smeli ​policisti brez odredbe sodišča - če posameznik pisno dovoli - od operaterjev mobilnih omrežij pridobivati podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva. A tega člena, tako sporoča SMC, ni več v zakonu, zaradi šteilnih sprememb so ga črtali. Tudi 103. člen bo deležen kar nekaj amandmajev je bilo slišati iz ust članov odbora. Ta člen sicer določa, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov. Za ta namen smejo dostopati do osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za ime, EMŠO, naslov, podatke o osebnem zdravniku ter podatke iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.
Tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora je imela k tem členoma vrsto pripomb. 

Podvajanje ureditve

V zakonodajno-pravni službi opozarjajo, da člena ne ustrezata interventni naravi zakona, saj se na zajezitev širjenja virusa nanašata le delno in nista časovno omejena na čas trajanja epidemije.
Kar se 103. člena tiče, ki govori o pooblastilih policije, zakonodajno-pravna služba zatrjuje, da gre za podvajanje ureditve, saj so ta pooblastila navedena že v zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Tako bi bilo mogoče tudi razumeti, da policija teh pooblastil ne bi smela uporabljati v drugih primerih, ki niso vezani na širjenje virusa. Na drugi strani pa spremembe vloge policije pri izvajanju ukrepov iz zakona o nalezljivih boleznih niso predvidene, to pa po mnenju zakonodajno-pravne službe pomeni, da policija nima nadzorstvenih pooblastil, zaradi česar je "vprašljiva tudi potreba po tem, da se ji omogoči dostop do širokega nabora osebnih podatkov, med katerimi so tudi posebej občutljivi podatki". V zvezi s tem v službi opozarjajo na ustavno zagotovljeno varstvo osebnih podatkov.

Poseg v komunikacijsko svobodo

Glede 104. člena pa zakonodajno-pravna služba meni, da ta člen pomeni poseg v komunikacijsko svobodo posameznika, ki je varovana po 37. členu ustave. "Opustitev oziroma neupoštevanje varstva komunikacijske zasebnosti je treba predpisati in sicer le z zakonom, ne s katerim koli drugim pravnim predpisom ali pravnim aktom. Pri tem mora zakon tak suspenz ustavne pravice obvezno vezati na odločbo sodišča, izrecno določiti čas, ko tak suspenz traja, in le, če so za to podani - in z odločbo sodišča tudi ugotovljeni - točno določeni razlogi: da je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države," navaja zakonodajno-prava služba in dodaja, da po njihovem mnenju ti razlogi niso izpolnjeni. Po mnenju te službe soglasje, ki ga predvideva zakon, ne more nadomestiti sodne odločbe.
Notranji minister Aleš Hojs je sicer dejal, da si policija ne želi dodatnih pooblastil, pristojnosti, da bi komur koli omejevala gibanje, svoboščine ali da bi kakor koli posegala v človekove pravice. "Policiji želimo pooblastila dati z namenom preprečevanja in zajezitve epidemije. Nimam nobenih težav, da člen umaknemo. To pomeni zgolj to, da bodo morali tisti, ki so sicer pripravljeni karanteno odsedeti doma in podati soglasje, da nadzorujemo, kje se gibljejo, izolacijo preživeti v skupnih karantenah, kjer ne bodo imeli takega udobja kot doma," je pojasnjeval notranji minister.