Elizabeta Planinšič
Odbor za finance je začel razpravo o protikorornskem zakonu, interventnem zakonu za zajezitev epidemije. Najbolj sporni del zakona so bila policija pooblastila, ki so bila navedena v 103. in 104. členu. Slednji je določal, da bi smeli policisti brez odredbe sodišča - če posameznik pisno dovoli - od operaterjev mobilnih omrežij pridobivati podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva. A tega člena, tako sporoča SMC, ni več v zakonu, zaradi šteilnih sprememb so ga črtali. Tudi 103. člen bo deležen kar nekaj amandmajev je bilo slišati iz ust članov odbora. Ta člen sicer določa, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov. Za ta namen smejo dostopati do osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za ime, EMŠO, naslov, podatke o osebnem zdravniku ter podatke iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.
Tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora je imela k tem členoma vrsto pripomb.
Podvajanje ureditve
V zakonodajno-pravni službi opozarjajo, da člena ne ustrezata interventni naravi zakona, saj se na zajezitev širjenja virusa nanašata le delno in nista časovno omejena na čas trajanja epidemije.
Kar se 103. člena tiče, ki govori o pooblastilih policije, zakonodajno-pravna služba zatrjuje, da gre za podvajanje ureditve, saj so ta pooblastila navedena že v zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Tako bi bilo mogoče tudi razumeti, da policija teh pooblastil ne bi smela uporabljati v drugih primerih, ki niso vezani na širjenje virusa. Na drugi strani pa spremembe vloge policije pri izvajanju ukrepov iz zakona o nalezljivih boleznih niso predvidene, to pa po mnenju zakonodajno-pravne službe pomeni, da policija nima nadzorstvenih pooblastil, zaradi česar je "vprašljiva tudi potreba po tem, da se ji omogoči dostop do širokega nabora osebnih podatkov, med katerimi so tudi posebej občutljivi podatki". V zvezi s tem v službi opozarjajo na ustavno zagotovljeno varstvo osebnih podatkov.
Poseg v komunikacijsko svobodo
Glede 104. člena pa zakonodajno-pravna služba meni, da ta člen pomeni poseg v komunikacijsko svobodo posameznika, ki je varovana po 37. členu ustave. "Opustitev oziroma neupoštevanje varstva komunikacijske zasebnosti je treba predpisati in sicer le z zakonom, ne s katerim koli drugim pravnim predpisom ali pravnim aktom. Pri tem mora zakon tak suspenz ustavne pravice obvezno vezati na odločbo sodišča, izrecno določiti čas, ko tak suspenz traja, in le, če so za to podani - in z odločbo sodišča tudi ugotovljeni - točno določeni razlogi: da je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države," navaja zakonodajno-prava služba in dodaja, da po njihovem mnenju ti razlogi niso izpolnjeni. Po mnenju te službe soglasje, ki ga predvideva zakon, ne more nadomestiti sodne odločbe.
Notranji minister Aleš Hojs je sicer dejal, da si policija ne želi dodatnih pooblastil, pristojnosti, da bi komur koli omejevala gibanje, svoboščine ali da bi kakor koli posegala v človekove pravice. "Policiji želimo pooblastila dati z namenom preprečevanja in zajezitve epidemije. Nimam nobenih težav, da člen umaknemo. To pomeni zgolj to, da bodo morali tisti, ki so sicer pripravljeni karanteno odsedeti doma in podati soglasje, da nadzorujemo, kje se gibljejo, izolacijo preživeti v skupnih karantenah, kjer ne bodo imeli takega udobja kot doma," je pojasnjeval notranji minister.
Pripombe na dve tretjini členov
V zakonodajno-pravni službi državnega zbora so mnenje k predlogu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije spisali na 33 straneh, in sicer s pripombami na več kot dve tretjini od 111 členov, kolikor jih predlog vsebuje.
Med drugim opozarjajo na pomanjkljivo preglednost in jasnost besedila, njegovo nejasno strukturo in nesistematičnost. Podali so opozorilo, da se ponekod istovrstna vsebina opredeljuje na različne načine, kar ne zagotavlja enake obravnave primerljivih položajev. Poleg tega se s tem zmanjšuje preglednost in jasnost zakonskega besedila. Kot poudarjajo v službi, ustava določa, da morajo biti zakonske norme jasne, razumljive in nedvoumne.
Z nomotehničnega vidika v službi izpostavljajo, da predlog ni jasno strukturiran, v njegovem besedilu pa se pojavljajo nedoslednosti pri sklicevanju v precejšnjem številu določb. Nanje podrobneje opozarjajo v pripombah k posameznim členom. Presojo predlaganih rešitev otežuje tudi pomanjkljiva ali zgolj formalno podana obrazložitev posameznih členov.
Prepletanje določb z različno pravno naravo po navedbah službe povzroča nesistematičnost zakonskega besedila in zmanjšuje preglednost. Obenem pa v zakonodajno-pravni službi poudarjajo, da je treba dodatno pozornost nameniti dosledni ureditvi nadzora, saj ta pri vseh ukrepih ni posebej urejen, niti ni pojasnjeno, na kakšen način se bo zagotavljal, ter opredelitvi sankcij v primeru kršitev predlaganih določb.
Služba v nekaterih primerih opozarja tudi na večje nedoslednosti, celo na morebitno ustavno spornost predlaganega zakona. Tako so v 33. členu predloga, ki se nanaša na oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo, po oceni službe nasprotja med določbami in obrazložitvijo "tako izrazita, da bi lahko pri razlagi zakona prerasla v ogrožanje načel določnosti in jasnosti pravnega urejanja in s tem načela pravne države".
