Konstruktivna nezaupnica je eden od demokratičnih institutov menjave vlade med mandatom, torej brez volitev. Pomeni, da vlada izgubi podporo v parlamentu, in sicer tako, da državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev na tajnem glasovanju izvoli novega predsednika vlade. S tem dotedanjemu premierju in njegovim ministrom preneha mandat. Tekoče posle opravljajo do prisege novega mandatarja. Kaj o tem pove zgodovina slovenskega parlamentarizma?
Prišla sta Drnovšek in Bratuškova
V državnem zboru je nazadnje po konstruktivni nezaupnici leta 2013 padla druga vlada Janeza Janše. 27. februarja je namreč državni zbor - razdeljenih je bilo 89 glasovnic, oddanih pa 88 - s 55 glasovi podpore Alenko Bratušek izvolil za novo predsednico vlade. Janševa druga vlada, predvsem pa njen premier sta se pod hudim pritiskom znašla, potem ko je Komisija za preprečevanje korupcije - tedaj jo je vodil Goran Klemenčič - objavila poročilo o Janševem premoženjskem stanju. KPK je tedaj pri Janši ugotovila, da se mu je premoženje nepojasnjeno povečalo za 210 tisoč evrov, obenem pa še večkratno kršitev obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Koalicijo so tedaj zapustili Virantova DL, Desus in SLS. Dve leti kasneje je vrhovno sodišče poročilo odpravilo, Janši je bilo namreč po mnenju sodnikov nezakonito poseženo v ustavne pravice, natančneje enakega varstva pravic, saj KPK osnutka poročila prvaku SDS prej ni poslala v izjasnitev.
Konstruktivna nezaupnica je bila v začetku devetdesetih izglasovana tudi vladi Lojzeta Peterleta, a še v tedanji skupščini. Po razpadu Demosa ob koncu leta 1991 in dveh poskusih menjave Peterleta (z Markom Voljčem in Igorjem Bavčarjem) je tretji poskus uspel. Po izglasovanju konstruktivne nezaupnice 22. aprila 1992, ki jo je LDS predlagala konec marca 1992, je bil za mandatarja za sestavo nove vlade izvoljen predsednik LDS Janez Drnovšek.
Zaupnice nista dobila Drnovšek in Pahor
Vlada v državnem zboru pade tudi, če ji ni izglasovana zaupnica. Pravica predsednika vlade je, da preveri podporo vladi med parlamentarci, zahtevo lahko veže tudi na sprejetje zakona ali druge odločitve v DZ. Na ta način sta se morali posloviti dve vladi. Aprila 2000 je premier Drnovšek zaupnico vezal na razrešitev liste ministrov (iz vrst SLS). Prisotnih je bilo 82 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 31, proti 55. Ker predlog za razrešitev ministrov ni bil sprejet, je Drnovškov ministrski zbor padel in sledilo je polletno obdobje vlade Andreja Bajuka. Za glasovanje o zaupnici se je septembra 2011 odločil tudi prvak SD, danes predsednik republike Borut Pahor, in sicer jo je vezal na imenovanje liste kandidatov za ministrici in ministre. Ob glasovanju je bilo navzočih 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 36 poslank in poslancev, proti pa 51. Iz vlade sta odšli stranki Zares in Desus, njeno usodo pa je v resnici zapečatil že referendumski trojček junija 2011, na njem so namreč padli pokojninska reforma, zakon o preprečevanju dela na črno in novela zakona o arhivih.
Poglejmo še zaupnice, ki so bile izglasovane: novembra jo je dobila vlada Alenke Bratušek, in sicer ob glasovanju o predlogu proračuna za leto 2014. Novembra 2007 je državni zbor o zaupnici glasoval na zahtevo Janeza Janše. Janša je takrat preverjanje podpore povezoval s pripravami in izvedbo predsedovanja Svetu EU. Za zaupnico je glasovalo 51, proti 33. Alenka Bratušek, Miro Cerar in Marjan Šarec so s pozicije predsednika vlade odstopili.
