Povprečna bruto plača za junij 2021 je znašala 1952,05 evra in je bila nominalno za 2,8 odstotka, realno pa za 3,4 odstotka nižja od bruto plače za maj 2021. Povprečna neto plača je znašala 1256,24 evra in je bila nominalno za 2,4 odstotka, realno pa za 3,0 odstotke nižja od neto plače za maj 2021. Povprečna bruto plača za junij 2021 je bila nižja le v javnem sektorju, in sicer za 8,9 odstotka, v zasebnem sektorju je bila za 1,6 odstotka višja. Tolikšno znižanje povprečne plače v javnem sektorju je bilo predvsem posledica nižjih izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, so izračunali na državnem statističnem uradu.
Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, o omenjenih podatkih pravi, da je treba pogledati gibanje plač tudi skozi nekoliko daljše obdobje. Tako lahko ugotovimo, da je bila povprečna neto plača (za javni in zasebni sektor skupaj) za mesec junij 2021 za 5,4 odstotka realno višja kot junija 2020, medtem ko je bila junija 2020 za 6,4 odstotka realno višja kot junija 2019.
Dodaten pritisk na plače je v prihodnje pričakovati zlasti zaradi pomanjkanja delovne sile, "marsikje ostaja nerešeno tudi vprašanje velike koncentracije prejemnikov plače okrog višine minimalne plače, ki ga bo treba razreševati". "Kljub nepredvidljivim okoliščinam zaradi razmer, povezanih s covidom-19, jeseni pričakujemo krog pogajanj o usklajevanju plač tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju," pravi Počivavšek
Ključni problem je odsotnost dogovora o politiki plač
Ključni problem na področju plač, ki smo mu že vrsto let priča, zlasti v zasebnem sektorju, pa je po njegovih besedah odsotnost dogovora o politiki plač in krovne kolektivne pogodbe, v kateri bi se socialni partnerji dogovorili o minimalnih standardih kratkoročnega in srednjeročnega gibanja dejanskih plač in okvirih plačnega modela.
Irena Vidic, strokovna sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), razlaga, da sta za Slovenijo značilni asimetrična porazdelitev plač in velika zgoščenost zaposlenih na dnu plačne distribucije. Po podatkih strukturne statistike plač kar dve tretjini zaposlenih prejema plačo, nižjo od povprečne bruto plače. "Model povečevanja konkurenčnosti gospodarstva, ki temelji na nizkih plačah in ni usmerjen k razvoju podjetij in delovnih mest, ki bi ustvarjala višjo dodano vrednost in rast gospodarstva, se odraža v tem, da imamo v Sloveniji nizko povprečno bruto plačo," pravi Vidičeva.
Po podatkih državnega statističnega urada je povprečna bruto plača v Sloveniji v prvi polovici leta znašala 1981,23 evra in se je v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu realno povišala za 7,4 odstotka. V zasebnem sektorju je znašala 1755,09 evra in v javnem sektorju 2461,40 evra. Realna rast plač v zasebnem sektorju je v omenjenem obdobju znašala 4,7 odstotka, v javnem sektorju pa 12 odstotkov. Rast plač v javnem sektorju je predvsem posledica izplačil kriznih dodatkov na podlagi sprejete interventne zakonodaje.
Razlog za pomanjkanje kadra so predvsem nizke plače
Tudi po mnenju ZSSS bo v drugi polovici tega leta na višino plač v gospodarskih družbah zagotovo pomembno vplivalo pomanjkanje delavk in delavcev. "Razlog za pomanjkanje kadra so v posameznih dejavnostih predvsem nizke plače, takšen primer je dejavnost gostinstva in turizma. Problem pri določanju plač v zasebnem sektorju so tudi najnižje osnovne plače, ki so določene v kolektivnih pogodbah dejavnosti in so postavljene prenizko ter tako ne odražajo več realne cene dela,"opozarja Irena Vidic.
Na prvem mestu plače v energetiki in financah
Po podatkih državnega statističnega urada je bila na ravni dejavnosti povprečna bruto plača za junij 2021 najvišja v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (2671,85 evra) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2671,63 evra). Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, nam je pojasnila, da v združenju sicer gibanja plač v zavarovalništvu sistematično ne spremljajo. Na splošno pa lahko pojasnijo, da nekoliko višja povprečna plača izhaja iz izobrazbene strukture v zavarovalniškem sektorju v Sloveniji, ki je višja kot v nekaterih drugih panogah. Obenem je pri oceni povprečne plače treba upoštevati razmere na trgu dela v posameznih dejavnostih. Tudi zavarovalnice se v določenem segmentu zadnja leta soočajo z izrazitim pomanjkanjem kadrov.
Znesek minimalne plače po njenih besedah večina kolektivnih pogodb dejavnosti doseže šele v petem ali šestem tarifnem razredu. Po podatkih vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj je Slovenija v letu 2018 med 21 državami EU imela s 15,2 odstotka največji delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 105 odstotkov minimalne plače. Za višino plač je tudi zelo pomembno, da se na podjetniški ravni letno usklajujejo v primerni višini. Če se uskladijo le z inflacijo, to pomeni zgolj ohranitev realne vrednosti plač in ne njihovega dejanskega povečanja. Pomembno je upoštevati tudi rast cen ključnih življenjskih potrebščin, ki je bila lahko v posameznem obdobju precej višja od skupne inflacije in pomembno vpliva na posameznike z nizkimi dohodki, saj prav te ključne življenjske potrebščine pomenijo večino njihovih izdatkov za preživetje, pravi Irena Vidic.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, pojasnjuje, da je sprememba bruto plač na mesečni ravni junija glede na maj običajno negativna, kar je posledica tako izplačil regresa kot različnega števila delovnih dni v obeh mesecih. Poleg tega je junija več zaposlenih na dopustu kot maja. Slednje je povezano tudi z zakonsko zahtevo, da morajo zaposleni do konca junija izkoristiti svoj dopust iz predhodnega leta (ta je stoodstotno refundiran, vendar to pomeni izpad določenih dodatkov).
Ob manjšem izplačilu dodatkov v sektorju država na trende pri izračunu povprečne plače po Ivančevih besedah vpliva tudi spreminjajoče se število zaposlenih na čakanju na delo in zaposlenih za skrajšan delovni čas, še posebno od marca lani. "To povzroča v povprečju prenapihnjene podatke o rasti plač, kar pa nima nedolžnih posledic, saj dviguje določene javne izdatke pa tudi povečuje inflacijske pritiske zaradi percepcije storitvenega sektorja, da se razpoložljiv dohodek vseh zaposlenih močno povečuje," pojasnjuje Bojan Ivanc.
"Kvalificirane delovne sile že dlje časa primanjkuje, zato so delodajalci primorani delavcem ponuditi višje plače"
Vpliv morebitne nove razglasitve epidemije
Opozoriti velja na to, nadaljuje, da se je povprečna bruto plača v juniju glede na maj v zasebnem sektorju na podlagi plačnih delovnih ur vseeno povečala, in sicer za 1,2 odstotka. K temu je prispevala rast plač v dejavnostih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za 3,1 odstotka, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 3,8 odstotka) in gostinstvu (za 2,7 odstotka). Tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer je največ zaposlenih, se je povprečna plača povečala za 1,9 odstotka (vse velja po delovnih urah).
Zaradi omenjenih razlogov je po Ivančevih besedah treba pogledati spremembo povprečne plače v prvem polletju. V zasebnem sektorju je bila višja za 5,4 odstotka, v javnem sektorju za 12,8 odstotka. Na gibanja plač v drugi polovici leta bo imela vpliv morebitna nova razglasitev epidemije, ki bi spet povečala izplačilo dodatkov v sektorju država. V zasebnem sektorju na GZS ne pričakujejo pospešitve rasti plač kljub zmanjšanju brezposelnosti. Precej podobne so razmere tudi v drugih evropskih državah. Bojan Ivanc v prihodnjih mesecih pričakuje umirjena gibanja plač, pri svoji oceni ne predvideva izplačil novih dodatkov v sektorju država ali zasebnem sektorju.
Dodatne nagrade tudi iz naslova uspešnosti
Tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) menijo, da so zvišanju plač v zasebnem sektorju botrovale tudi razmere na trgu dela. "Kvalificirane delovne sile namreč že dlje časa primanjkuje, zato so tudi delodajalci primorani delavcem ponuditi višje plače. Na ta problem sicer v OZS opozarjamo že vrsto let. Obenem pa že več let pozivamo vsakokratno vlado, da zniža prispevke na plače, zato da bi lahko delavci prejeli višje neto plače," pravi predsednik Branko Meh. Drugi razlog za dvig plač v zasebnem sektorju pa je lahko tudi, da so v času epidemije nekatera podjetja (z izjemo storitvenih, ki so bila več mesecev zaprta) imela dobre poslovne rezultate. Iz naslova uspešnosti so bili tudi delavci torej lahko nagrajeni. Tretji dejavnik pa je lahko povečanje obsega investicij v tem času. "Ugodno sliko, če le ne pride do zapiranja gospodarstva, pričakujemo tudi do konca tega leta," nam je povedal Meh.
Kar dve tretjini zaposlenih prejema plačo, nižjo od povprečne bruto plače.
V prvi polovici leta je povprečna bruto plača znašala 1981 evrov.
V zasebnem sektorju je znašala 1755 evrov in v javnem sektorju 2461 evrov.
Rast plač v javnem sektorju je predvsem posledica izplačil kriznih dodatkov na podlagi sprejete interventne zakonodaje.
Evelina Kotnik Perko, vodja kadrovske službe v Radenski, nam je razložila, da so v Radenski v začetku čutili posledice epidemije v poslovanju, kar je bilo najbolj povezano z ukrepi v gostinstvu. Ne glede na to so se v začetku leta 2021 prilagodili zakonskim zahtevam glede minimalne plače, čez leto pa jim je uspelo izvesti tudi napredovanja. "Vse leto smo vztrajali pri izvajanju zastavljenih ciljev glede spodbujanja in skrbi za naše zaposlene. V poletnih mesecih, ko je poslovanje naraslo, smo poiskali kadrovsko pomoč tako z novimi sodelavci kot s študenti in sorodniki naših zaposlenih. Sodelavce smo za njihov trud tudi dodatno nagrajevali," pravi Evelina Kotnik Perko. V podjetju Bisol Group so nam pojasnili, da njihove plače letos ostajajo na enaki ravni, kot so bile lani.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
