Ureditev je prizadela številne otroke staršev iz Slovenije, ki delajo v Avstriji.
"Stališče Generalnega pravobranilca sicer ni zavezujoče za Sodišče EU - je pa zagotovo znak, da so bila opozorila na neskladje s pravom EU pravilna. Če bo sodba Sodišča EU ugotovila neskladje nacionalne zakonodaje s pravom EU, bo evropskim državljanom omogočeno, da se lahko pred nacionalnim sodiščem neposredno sklicujejo na pravo Unije. Menim, da bo dolžnost države Avstrije, da škodo - prikrajšanje, ki je v tem času nastalo - tudi povrne," je sporočil odvetnik Slavko Vesenjak, ki zastopa Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS). Povedal je, da je povprečen čas odločanja Sodišča Evropske unije nekaj več kot eno leto.
Avstrija je s 1. januarjem 2019 za zaposlene, katerih otroci imajo stalno prebivališče v drugi državi članici, prilagodila pavšalni znesek družinskega dodatka in različnih davčnih ugodnosti navzgor ali navzdol glede na splošno raven cen v zadevni državi članici. Ta odločitev je že ob sprejetju povzročila veliko nasprotovanje in utemeljena opozorila, da gre za kršenje pravil EU. Prizadela je tudi veliko slovenskih delavcev, ki delajo v Avstriji, njihovi otroci pa ne živijo v tej državi. Ob sprejemanju zakona je bila ocena, da bo ukrep prizadel približno 11.000 otrok v Sloveniji.
Tudi Evropska komisija je ocenila, da je takšno različno obravnavanje večinoma delavcev migrantov v primerjavi z državljani Avstrije v nasprotju s pravom EU, in na Sodišče EU vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti.
Povračilo približno 500 evrov na mesec?
Predsednik SDMS Mario Fekonja je v odzivu spomnil, da je sindikat že leta 2019 ob sprejetju na Evropsko komisijo naslovil protestno pismo, na slovenske evropske poslance pa zahtevo, da v zvezi s tem v svojem delovnem okolju ukrepajo. "Naš protest smo izkazovali predvsem v smeri zakaj je naš otrok manj vreden, otrok delavca iz skandinavske države ali Švice pa več, samo zato, ker je v tistih državah standard višji, čeprav vsi delavci v socialno blagajno vplačujejo enake deleže," je zapisal Fekonja. Po njegovem je v Avstriji zaposlenih približno 10 do 15 tisoč oseb z otroki, katere je indeksacija prizadela. Zaradi tega ukrepa se je otroški dodatek za enega otroka znižal od 30 do 50 evrov mesečno oziroma približno 500 evrov letno v povprečju. Avstrija ima namreč sistem, ki je ravno obraten našemu - starejši kot je otrok, višji je ta dodatek.
"V sindikatu pričakujemo, da bo predlogu tožilca sodišče sledilo in izdalo pozitivno sodbo. Sodna praksa namreč nakazuje na to, da sodišče predlogom pravobranilcu ponavadi sledi. V kolikor bo sodba za čezmejne delavce rešena pozitivno, to pomeni vračilo razlike neupravičeno zmanjšanih otroških dodatkov za nazaj. Konkretno to pomeni približno 500 eur/leto/otroka. Ali bodo ta vračila potekala avtomatično, ali bo za to potrebna kakšna tožba, še ni znano. O tem se bomo pogovarjali takrat, ko in če bo do tega prišlo."
Kot so danes sporočili iz Sodišča EU, je generalni pravobranilec Jean Richard de La Tour predlagal, naj sodišče tožbi Evropske komisije ugodi in ugotovi, da je prilagoditev družinskega dodatka, davčnega dobropisa za vzdrževanega otroka, družinskega dodatka "plus" in davčnega dobropisa za gospodinjstva z enim dohodkom, davčnega dobropisa za samohranilce in davčnega dobropisa za preživljanje za delavce migrante, katerih otroci stalno prebivajo v drugi državi članici, v nasprotju s pravom EU.
Odločitev je že ob sprejetju povzročila veliko nasprotovanje
"Pravila Evropske unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti določajo skupna pravila za izplačilo družinskih prejemkov (dajatev) delavcem, zaposlenim v drugi državi članici. Po teh pravilih so mobilni delavci upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka. Po mnenju Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS), na to smo opozarjali že ob sprejetju sporne zakonodaje, ta pravila temeljijo na pravičnem in jasnem načelu, ki je bistvo enotnega trga in se je skozi čas izkazalo za uspešno, tj. za enake vplačane prispevke iz dela se morajo pridobiti in uporabljati enaki prejemki. Ta pristop je skladen s pristopom, ki ga Komisija zagovarja tudi v drugih zadevah, na primer o napotitvi delavcev na podlagi načela, da imajo delavci pravico do enakega plačila za enako delo v istem kraju," so sporočili iz odvetniške družbe Vesenjak, ki zastopa SDMS.
Pravobranilec je še opozoril, da sistem, vzpostavljen na ravni EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, temelji na splošni predpostavki, da mora imeti delavec migrant, če v določeni državi članici plačuje davke in socialne prispevke, možnost upravičenosti do enakih dodatkov kot državljani te članice.
