Poravnava General Electric in Holdinga Slovenske elektrarne: Velika poravnava za še večje grehe

Rozmari Petek
10.03.2021 19:55
Prihaja posredni dokaz, da so se v TEŠ 6 vendarle kopičile nepravilnosti, ki so več posameznikom dodobra napolnile žepe. Ti na sojenje še čakajo, Šaleška dolina pa davek naivnosti plačuje vsak dan.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
HSE je s tožbo ameriške multinacionalke GE želel dobiti vračilo vseh protipravnih koristi, ki jih je po ugotovitvah kriminalistov z gradnjo bloka 6 pridobil Alstom. 
Rozmari Petek

Že pred tedni so v javnosti začele krožiti informacije, da se bosta Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je lastnik Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), in ameriška družba General Electric (GE) kot naslednik francoskega Alstoma, graditelja šoštanjskega bloka 6, poravnala. Gre namreč za epilog marca 2017 vložene tožbe, ki jo je proti ameriški multinacionalki vložil HSE. Takrat je HSE še vodil Blaž Košorok, ki je v nasprotju z večino prvih mož HSE in TEŠ jasno povedal, da mu ni dovolj, da blok 6 obratuje, temveč da je treba poiskati krivce. Teh uradno sicer še vedno ni. Je pa danes na dan prišel neuradni podatek, da je GE pripravljen TEŠ plačati 260 milijonov evrov odškodnine. Na vprašanje, ali to drži, so v HSE kratko odgovorili: "Zaradi interesa postopka v tej fazi podatkov še ne moremo razkrivati." Po naših neuradnih podatkih pa naj bi GE del odškodnine izplačal, del pa naj bi poravnal z deli na bloku 6. "Dosegli smo več, kot smo pričakovali. Sam sem se štiri leta s tem ukvarjal in verjel, da se vendarle da, čeprav so mi z vseh strani metali polena pod noge in trdili, da proti takšnemu velikanu ne moremo nič," je za Večer komentiral Košorok. "Pomembno je, da je Alstom priznal, da je ravnal koruptivno, in prevzel krivdo. Ključno pa je sporočilo, da so takšna dejanja v Sloveniji obsojanja vredna," je dodal.

 

​Pogodbe in aneksi

HSE je s tožbo ameriške multinacionalke GE želel dobiti vračilo vseh protipravnih koristi, ki jih je po ugotovitvah kriminalistov z gradnjo bloka 6 pridobil Alstom. Načrtnih kukavičjih jajc, da je cena novega elektrarniškega bloka zrasla s prvotnih 654 milijonov na 1,4 milijarde evrov, je bilo v poslu ogromno, generirati pa so se začeli leta 2008, ko je tedanji direktor TEŠ Uroš Rotnik podpisal pogodbo o dobavi tehnične opreme za blok 6. Tako denimo v pogodbi ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu. Vsebovala je eskalacijsko klavzulo, a takšno, da je bremenila TEŠ namesto dobavitelja opreme, saj se je breme rasti cen materialov na svetovnih trgih v celoti preneslo na TEŠ; zgolj na ta račun je Alstom pridobil okoli 90 milijonov evrov. V pogodbi je pisalo tudi, da če bi TEŠ kadar koli pogodbo prekinil, bi morali Alstomu plačati pol milijarde evrov. Glavnino koristi pa naj bi Alstomu prinesle spremembe pogodbe, ko so z izločitvijo montažne opreme iz osnovnega posla umetno znižali ceno naložbe prav v času, ko so se v HSE odločali, ali bodo začeli financirati projekt šestega bloka termoelektrarne. V času projekta so podpisali 11 aneksov in 19 dogovorov; vsem je sledilo le še povišanje cene.

Že samo dejstvo, da bo do poravnave prišlo, sedaj pritrjuje v minulih letih izkazanim očitkom (daleč najbolj obširno jih je v knjigi NepoTEŠeni opisal novinar Primož Cirman, zelo veliko je razkrila tudi posebna parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo je vodil Matjaž Hanžek) in dokazuje, da so v tem primeru ne le vsi odgovorni, temveč tudi vsi nadzorniki in politika gledali stran. Parlamentarna preiskovalna komisija je v svojem poročilu spomladi 2018 napisala, da so vse vlade od leta 2004 do 2012 ravnale neodgovorno, največjo politično odgovornost pa da nosi nekdanja vlada Boruta Pahorja z ministroma za finance in za gospodarstvo, Francem Križaničem in Matejem Lahovnikom. Križanič je bil kot nekdanji svetovalec TEŠ in nadzornik HSE ves čas obveščen o stanju pri projektu, Lahovnik pa ni prisluhnil opozorilom, ki mu jih je podal takratni vodja direktorata za energijo Janez Kopač. Politično odgovornost nosi tudi vlada Janeza Janše, je še ugotovila komisija, ker se pred podporo zakonu o poroštvu ni prepričala o resničnosti in izvedljivosti zavez, ki so jih v zameno za potrditev državnega poroštva za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke dali TEŠ, HSE in Premogovnik Velenje; to je, da cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov in da cena premoga ne bo presegla 2,25 evra za gigadžul. To je, kot se je dokazalo, za premogovnik povsem nedosegljiva cena.

 

​Sojenje se še ni začelo

V Šaleški dolini so politiki ideji gradnje bloka 6 močno pomagali. Vsi so poudarjali, da je zaradi vplačane rezervacije treba nadaljevati, da denar ne bo šel v nič, navsezadnje pa takrat vplačanih 25 milijonov evrov Alstom niti ni prištel h končni ceni. Občanom so na veliko obljubljali nizke cene ogrevanja ter dolgoročno premogovno in energetsko stabilnost, kar se je v minulih dneh sesulo kot hiša iz kart. Ravno v torek so namreč vidni predstavniki Šaleške doline na sestanku nacionalne delovne skupine izvedeli gotovo dejstvo, da bo Premogovnik Velenje vrata moral zapreti leta 2033, že nekaj let pa z novim blokom 6 plačujejo celo dražje ogrevanje.

Za HSE se bo s tem zgodba iskanja krivcev za vratolomne podražitve gradnje bloka 6 zaključila. Na sodišču pa ta del zgodbe, ki je po opravljenem kriminalističnem delu prešel na tožilstvo, še kar ni stekel in lahko se zgodi, da bo primer zaradi preobširnosti izgubil ostrino, čeprav temelji na enakih dejstvih celjskega kriminalista Mitje Narata s sodelavci, kot je temeljil primer, s katerim se je HSE spravil na GE. Tožilstvo je sicer vložilo več kot 1200 strani debelo obtožnico zoper dvanajsterico naših in tujih državljanov, v kateri so poleg Rotnika in nekaterih zaposlenih v TEŠ in Alstomu še Peter Kotar, Bogdan Pušnik in Darko Končan. Skupno jim očitajo 24 kaznivih dejanj. Je pa bilo posredno v dveh zaključenih manjših postopkih vsaj Rotniku dokazano, da je njegov izvor 3,3 milijona evrov velikega premoženja nemogoče dokazati zgolj s spretnostjo in varnostjo njegovih staršev ter vlaganji v hrvaške in bosanske certifikate.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta