Eden vodilnih liričnih sopranov v svetu" je najpogostejša oznaka o njej, ki jo najdemo v tujih medijih. Kakorkoli merimo neko operno kariero, po katerihkoli vatlih, nastopih na prestižnih odrih, z uglednimi mednarodnimi orkestri, vlogami, nagradami, Sabina Cvilak je po vseh teh kriterijih ena naših mednarodno najprepoznavnejših opernih pevk. Ob Bernardi Fink, Otti Ondini Klasinc. Z imenom mariborske sopranistke jo veže marsikaj. Prvič je opozorila nase, na razkošen talent, prav na prvem mednarodnem tekmovanju, poimenovanem po veliki Ondini na mariborskem opernem odru, ko se je edina od naših uvrstila v finale. In kar je skoraj nepredstavljivo: slovenska glasbena kritika, ki je pogosto neusmiljena, jo nenehno izpostavlja kot pevko, ki bi blesetela na kateremkoli svetovnem opernem odru. Njena Blanche v Poulencovih Pogovorih karmeličank ali njena antološka Mimi v Puccinijevi La Bohème sta že bili taki. Kot krhka Mimi je očarala ne le domačo publiko, ampak tudi tisto v Washingtonu, Hongkongu, na Finskem.{infobox-quote_full}147350{/infobox-quote_full}

Tista zares prva vloga, s katero je prodrla na mednarodno sceno, pa je bila vloga sužnje Liu v operi Turandot, v kateri je bila angažirana tudi v mariborski hiši. Preboj se je zgodil na avdiciji v Veldnu, kjer jo je slišal Fabio Luisi, tedaj glavni dirigent Metropolitanske opere v New Yorku. S to vlogo je žela odlične kritike kasneje še v hamburški, helsinški državni operi in v losangeleški operi, kjer je bila tudi Micaëla v Bizetovi Carmen. O izjemni kulturi glasu, eleganci, pristnosti in ekspresivnosti največkrat pišejo, ko pišejo o Sabini Cvilak in njenih vlogah.{api_embed_photo_L30}613784{/api_embed_photo_L30}

Karajanova štipendistka

Bila je že sprejeta na študij biokemije v Ljubljani, potem pa se je iznenada odločila za solopetje v Gradcu. Jolanda Korat, njena mentorica petja na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, ki ga je obiskovala hkrati s Prvo gimnazijo, je bila odločilna, da je zmagalo operno petje. Ko je pred dvema letoma prejela Glazerjevo listino, je prav svojo učiteljico poslala po nagrado. Bila je tedaj Katja Kabanova v Wiesbadnu, ki ji je prinesla fantastične kritike v nemškem prostoru. V tem tednu je prejela nagrado Sama Smerkolja, ki je edina stanovska nagrada za operne pevce pri nas.{api_embed_photo_R30}613780{/api_embed_photo_R30}

Iz opere, samospeva in oratorija je magistrirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, po letu dni v Dunajski državni operi kot štipendistka Karajanovega sklada pa je celo zavrnila redni angažma. Dolgo ga je zavračala tudi v domači mariborski Operi, kjer je sicer redno gostovala. Raje je delovala kot svobodna umetnica. Pred štirimi leti se je vendarle zaposlila v Mariboru.{infobox-gray}147285{/infobox-gray}

Zanimivo, da je vedno začela visoko, najvišje, ko gre za nagrade ali operne dvorane. Njena prva nagrada je bila nagrada Prešernovega sklada. Požela je odlične kritiške odzive kot Mimi, pa Liu v Turandotu, Desdemona v Othellu, Nedda v operi I pagliacci, Marinka v Prodani nevesti, pa tudi za solistične nastope v Mahlerjevi Drugi in Osmi simfoniji, v Brahmsovem Nemškem rekviemu, Brittnovem Vojnem rekviemu, Straussovih Štirih poslednjih pesmih, Beethovnovi Deveti simfoniji, Bachovih pasijonih, Mozartovih mašah ...

Na domačem opernem odru je debitirala kot Margareta v Gounodovem Faustu, ko je imela za seboj že nastope v opernih hišah v Avstriji, Franciji, Luksemburgu, Italiji, na Finskem. Poleti 2007. je odprla pomembno poglavje svoje kariere, ko je stopila na oder washingtonske nacionalne opere. Na avdiciji na Dunaju jo je tedanji umetniški vodja te ameriške opere Placido Domingo izbral za vlogo Mimi. Seveda je to najljubša vloga vseh lirskih sopranistk na svetu in morala je biti zares sijajna.{api_embed_photo_L30}613781{/api_embed_photo_L30}

S Putinom v prvi vrsti

Z Andreo Bocellijem sta se prvič srečala na odru v Washingtonu, kjer sta nastopila v Rossinijevi Petite Messe Sollenele, s Placidom Domingom kot dirigentom. Potem je z Bocellijem nastopila na več turnejah po Aziji in Evropi. Nastopila sta tudi v Kremlju, z Vladimirjem Putinom v prvi vrsti. Dva od odmevnejših nastopov sta bila iTunes Festival v Londonu in koncert pred več tisoč obiskovalci sredi žitnih polj v italijanski Toskani, v Bocellijevem rodnem Lajaticu. Nazadnje je bila posebna gostja v tem idiličnem odprtem amfiteatru poleti 2018., ko jo je megazvezdnik povabil v opero Andrea Chénier Umberta Giordana. Tudi v Stožicah je nastopila z Bocellijem pred štirimi leti, s Placidom Domingom pa predlani.

Leta 2011 je z londonskim filharmoničnim orkestrom in zborom nastopila v oratoriju Benjamina Brittna Vojni rekviem v Londonu in New Yorku, dirigiral je Gianandreo Noseda. V Barbicanu so posneli koncert v živo, posnetek pa je bil izbran za najboljši mednarodni album leta 2012. Po tem uspehu so jo zasedli še na štirih koncertih - v sloviti Kitara Hall v Sapporu, s Španskim nacionalnim orkestrom v Madridu in bruseljskem Bozaru. Kot češnja na torti pa še nastop v Royal Albert Hall z BBC Symphony Orchestra pod vodstvom izjemnega Semjona Bičkova.{infobox-quote_full}147298{/infobox-quote_full}

Leto 2017 je bilo zanjo v znamenju Richarda Wagnerja. Kar v treh operah tetralogije Nibelunški prstan tega izvajalsko zahtevnega nemškega skladatelja je nastopila. Najprej se je predstavila kot Sieglinde v Valkiri v Nemčiji. Nato je skočila nazaj v prolog kot Freia v Mariboru, bila Gutrune iz Somraka bogov spet v Nemčiji in Elizabeta v Tannhäuserju. Resnično prelamlja stereotipe o wagnerjanskih pevkah. Tudi najsodobnejšega opernega komada, kjer je sodelovala, se spominja z veseljem - Dr. Atomica Johna Adamsa na Finskem. "Igrala sem Kitty, ženo Oppenheimerja, znanstvenika, ki je razvijal atomsko bombo. Umirala je od dolgega časa v oporišču Los Alamos, a tudi od moralnih pomislekov, saj je vedela, kaj počne njen mož. Začela je piti. Imeli smo odličnega koreografa, lik smo prav secirali, kako je vstajala, kako je hodila, vse smo do potankosti naštudirali."{api_embed_photo_R30}613785{/api_embed_photo_R30}

Div danes ni več

''Div v pomenu besede, kot so jih poznali včasih, danes ni več,'' pravi. "Zagotovo pa se ne štejem mednje. Zame je pomembna dobra pripravljenost na vlogo, včasih tudi odrekanje marsičemu. Največ je v trdem delu, nekaj pa seveda tudi biti ob pravem času na pravem kraju. Del mojega uspeha je tudi v tem, da sem se nehala truditi biti všečna vsem." Ta izjava je bila pred štirimi leti uvrščena med deseterico Večerovih bobov leta. "Jutri bodo mlajše in lepše stale v vrsti ob meni na avdicijah, v katerikoli operi na svetu. Tega se zavedam in zato želim graditi na nečem drugem. Govori se, da slabega marketinga ni, a svojo prepoznavnost bi gradila na drugih rečeh," pravi. Deležna je izjemnih pohval mnogih uglednih režiserjev na mednarodni sceni.{infobox-gray}147225{/infobox-gray}

Ko jezdi ob dravskem kanalu, je kot bi sestopila s kakšne scene. "Konjem pojem, seveda," mi je priznala nekoč ta strastna ljubiteljica konj. Še vedno najpomembnejša vloga njenega življenja, pravi, je materinstvo. Pred petimi leti se je po naključju pojavila v našem časniku kot mamica prvega novorojenčka v novem letu 2015 v ptujski bolnišnici. Njena Rene je letos že stala na mariborskem odru kot mala Šarika v operi Marpurgi.{api_embed_photo}613783{/api_embed_photo}