Tako kot predstavlja ogled vremenske napovedi del vsakdanje rutine za velik del prebivalstva na sončni strani Alp, tudi meteorologe, ki jih gledamo in poslušamo na malih ekranih, doživljamo skoraj kot družinske člane, ki nam prinašajo bodisi lepe ali, kot to velja za zadnji mesec, ne tako vremensko vzpodbudne vesti. Zagotovo najbolj legendaren vremenoslovec, ki se ga spomnimo vsi, za katerimi so že vsaj štiri desetletja življenja, je pokojni Miran Trontelj. V naš spomin so se usidrali tudi pokojni Andrej Pečenko, še aktivni Andrej Velkavrh, Brane Gregorčič in Tanja Cegnar. Med tistimi, ki si uspešno utirajo pot v meteorologiji in javnosti, je Blaž Šter, ki ga z vsemi naštetimi druži, da so se v tej vedi univerzitetno izobrazili in da so bili oziroma so še zaposleni pri Agenciji za okolje (Arso).
Šter se je pri Arsu zaposlil kot meteorolog prognostik pred šestimi leti. Njegovo delo je, da s pomočjo že zbranih podatkov, pridobljenih z meteorološkimi modeli, satelitskimi in radijskimi slikami, razlaga, opisuje in napoveduje vremenske pojave.
Opazovanju vremena se je zapisal že v otroških letih in vreme je postalo njegov poklic. Kot otrok se je najprej navduševal nad snegom, nato je sledilo spremljanje podatkov z meteorološke postaje Letališča Brnik, ki je bila najbližje njegovemu domu. Dosledno si je zapisoval količino padavin in temperaturo v tem delu Gorenjske. Navdušenje nad meteorologijo pa je dobilo dodatni zalet s pojavi forumov. »S spremljanjem slovenskega meteorološkega foruma sem dobil ogromno znanja,« pove, ko ga obiščemo na Arsu v četrtek, ko so za državo ponovno razglasili oranžno opozorilo zaradi možnosti močnih krajevnih nalivov in hitrega porasta in razlivanja manjših vodotokov in hudournikov.
"Dnevi, ko izdamo oranžno ali rdeče opozorilo, pomenijo za nas dodatne obremenitve, saj se medijska poročanja o nevarnosti okrepijo, intenzivira se sodelovanje s civilno zaščito." In teh oranžnih opozoril je bilo letošnje poletje neizmerno veliko. "Priča smo izredni vremenski situaciji, ki je kot meteorolog še nisem doživel - in tudi starejši kolegi ne pomnijo, da bi več dni zapored izdajali oranžno ali rdeče opozorilo, kot velja za to poletje. Zdaj grozijo hudourniške poplave, za katere je Slovenija zelo ranljiva, saj se pojavijo hipoma, povzročijo lahko večjo materialno škodo in predstavljajo tudi nevarnost za človeška življenja," je razmišljal le dvanajst ur pred tem, ko je dele Slovenije poplavilo.
Prepoznaven po objavi dih jemajočih fotografij
Nevihte so njegov najljubši vremenski pojav. Eni mu pravijo "lovec na nevihte", sam meni, da je to nekoliko pretirana oznaka. "Nevihte rad opazujem, saj so najmočnejši kratkotrajni pojav. Opazujem njihovo gibanje, padavine, oblake. Včasih se mi uspe kakšni nevihti približati, ji slediti, spremljati njen razvoj." Zaradi tolikšnega števila neviht in njihove intenzivnosti ga tudi ne čudi, da smo že poleti presegli letni rekord strel, ki se giblje pri pol milijona. "Letos imamo nevihte, ki se lahko v intervalih pojavljajo več ur." Tak nevihtni oblak lahko obsega območje več Slovenij in posledično se v njem zgodi ogromno strel, ki ga še posebej navdušujejo, če jih ujame na fotografijo.
Prav po objavi dih jemajočih fotografij različnih vremenskih pojavov na družabnih omrežjih Facebook, Twitter in Instagram, kjer si je nadel ime vremenoLovec, je Šter postal razpoznaven. Opazovanje vremena nanj deluje meditativno in sproščujoče, je dejal pred časom. Zato, če je le mogoče, se v prostem času odpravi v naravo opazovat vreme. Koliko ur posveti spremljanju vremena, ne beleži, a zdaj, ko ima družino, je tudi časa za to bistveno manj, prizna. Vsekakor pa je, takoj ko zjutraj vstane in še pred jutranjo kavo, zanj obvezen pogled skozi okno. Odkar živi v Ljubljani, po telefonu spremlja podatke vremenske postaje, ki si jo je v domačem kraju, na Gorenjskem, postavil že pred trinajstimi leti.
Slovenci smo podobno kot Britanci navdušeni nad spremljanjem vremena, je prepričan. In Slovenija je, po njegovem, vremensko pestra država, zato je marsikateri kraj zanimiv za opazovanje vremenskih pojavov.
Poleti so njegova strast nevihte, pozivi višina snežne odeje in nevarnost plazov. Slednja tudi poklicno, saj s kolegi z Arsa hodijo na teren in preverjajo debelino snežne odeje. Na vprašanje, ali bi ga mikalo kot meteorologa kakšen zimski mesec preživeti na Kredarici, pritrdi. Sicer je njegova želja enkrat v živo videti severni sij (aurora borealis) in doživeti tornado v ZDA.
Šter je zaposlen na oddelku za posebne napovedi, sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi. In v te posebne napovedi poleg dela na družbenih omrežjih in v medijih sodi tudi priprava vremenskih napovedi - denimo za filmarje, ki snemajo v Sloveniji. Lansko leto sta s kolegom Velkavrhom s spremljanjem gibanja vetrov svetovala organizatorjem in tekmovalcem na svetovnem prvenstvu v poletih s toplozračnimi baloni v Prekmurju.
Pod njegovo delovno obveznost sodijo tudi obvezna dvanajsturna dežurstva. Do šest mesečno se jih zvrsti. Takrat pride v službo že ob peti uri zjutraj. Najprej opravi analizo trenutnega stanja. To vključuje pregled svežih podatkov merilnih postaj, satelitskih in – če dežuje – tudi radarskih slik. Preveri tudi natančnost meteorološkega modela. Večja kot je njegova natančnost na začetku, bolj zanesljiva je vremenska napoved. V veliko pomoč mu je osnutek vremenske napovedi, ki jo je dan prej pripravil dežurni, saj mora že ob šesti uri zjutraj objaviti dnevno napoved, ki jo po potrebi čez dan spreminja, osvežuje na spletnih straneh agencije. Sledijo javljanja v jutranja radijska poročila na RTV Slovenija in tudi za druge medije. Obenem mora odgovarjati vsem, ki kličejo na dežurni telefon. »Ko je čas košnje trave, kmetje pokličejo tudi večkrat na dan. Kličejo organizatorji različnih prireditev.« Ne le v zadnjih, vremensko »apokaliptičnih« tednih, tudi sicer je njihova spletna stran zelo obiskana. »Radarska slika padavin je absolutni hit.«
Vremena se ne da kontrolirati
Kritik, češ da je bila vremenska napoved zgrešena, ni veliko, več je pohval. "Kritik je več v komentarjih na družbenih omrežjih - in ni tako redko, da so neupravičene, saj vremena ne moremo povsem natančno napovedati." Osnovni pripomoček vremenoslovcev za napovedovanje vremena so meteorološki modeli. Na Arsu je temelj za to slovenski model Aladin, ki vreme računa s pomočjo matematičnih in fizikalnih enačb. Rezultate, ki jih ponudi v obliki številk in grafičnih prikazov, meteorologi nato interpretirajo v besedi. Šter meni, da je po študiju meteorologije na fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani potrebno kar nekaj let prakse za suvereno vremensko napoved.
"Vremena se ne da kontrolirati," odvrne, ko spregovoriva o dvomljivcih v podnebne razmere in v teorije zarot. "Takih ljudi še tako trdni dokazi ne prepričajo v nasprotno, naj se še tako trudimo pojasnjevati različne vremenske pojave preko različnih komunikacijskih kanalov," meni Šter. In prikima, ko ga povprašam, ali se bomo morali pripraviti na vedno bolj ekstremne razmere. "Poletja, kot je letošnje, se bodo še ponovila, a vse projekcije kažejo, da bodo poletja vedno bolj suha in vroča, z ekstremnimi temperaturami. Po veliki suši bodo lahko, tako kot lani, sledile poplave. Povečala se bo tudi pogostost in velikost toče."
Med vremenoslovci velja sončno vreme za dolgočasno, a ob slovesu Šter prizna, da si ga zdaj že tudi sami želijo, saj so od vseh vremenskih ujm, ki dodatno bremenijo njihov delavnik, že pošteno utrujeni.
