Luka Mlakar
Predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države so pripravili v Inštitutu 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač, v državni zbor pa so ga vložili s podpisi volivcev. Vanj so vključili enajst zakonov, ki so bili spremenjeni v času prejšnje vlade pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše. "Pri postopku pripravljanja zakona je sodelovalo ogromno ljudi in organizacij, njegov namen je bil zelo preprost – v nekem trenutku postaviti stanje nazaj, kjer je bilo in s tem zagotoviti nove demokratične standarde," je dejala Kovač in dodala, da za zakonom s podpisi stoji več kot 15 tisoč volivk in volivcev.
"Sama pot do današnjega dne je bila težka, nenehno smo bili priče številnim napadom in očitkom samo zaradi tega, ker smo se organizirali. Ta zakon kaže na to, kar Slovenija je, to je socialna in strpna država, v kateri vladajo demokratična načela. Izjemno smo veseli, da se je aktualna oblast držala svojih zavez pred volitvami, da podpira ta zakon in stoji za njim," je dodala Kovač. Po uveljavitvi zakona se v preteklo stanje vračajo ureditve na področju sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljskih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike. Ukinja se tudi pravna podlaga za vstop podjetja Uber na slovenski trg, zmanjšuje se tudi vpliv odločanja kulturnega ministra na kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja se tudi posege v neodvisnost tožilcev, za tuje študente pa se umika pogoj, da za študij v Sloveniji na računu potrebujejo pet tisoč evrov.
Matej T. Vatovec: Koalicija se strinja z načeli in namenom zakona
Zakon so podprle koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, podporo so mu odrekli v opozicijskih NSi in SDS, kjer so že napovedali, da bodo ustavnost zakona preverili na ustavnem sodišču. "Ocenjujemo, da to ni pravi korak, dejstvo pa je, da so zakon, ki ga je vložil Inštitut 8. marec, v veliki meri z dopolnili spremenili, tako da je vprašanje, ali je to še odraz volje, ki je bila izražena s temi podpisi na posameznih mestih, ko so te podpise zbirali," je dejal poslanec SDS Danijel Krivec. Na vprašanje, ali bodo poskušali preprečiti sprejem omenjenega zakona, je Krivec odgovoril, da poslovnik državnega zbora omogoča marsikaj.
"Po dobrem mesecu, odkar je konstituiran nov državni zbor, seveda pričakujemo tudi blokade na ta zakon, ampak mislim, da gre pri tem zakonu za zelo jasno izraženo voljo ljudi. Z načeli in namenom tega zakona se strinja koalicija, tako kot že pri ostalih zakonih bomo prebrodili tudi te blokade, če bodo prisotne," je na drugi strani poudaril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je sicer ocenila, da noveliranje več zakonov v okviru enega zakona v tem primeru ni utemeljeno. Opozorila je tudi na to, da predlog zakona vsebuje novelo zakona o dohodku pravnih oseb, ki je izvzeta iz referendumskega odločanja, kar pomeni, da o zakonu v celoti ni mogoče razpisati referenduma.
Ribičič: Ustavno sodišče tega ne bo spregledalo
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič na vprašanje, kako sporen bi bil lahko zakon, ki so ga vložili v Inštitutu 8. marec, iz ustavnopravnega vidika, odgovarja, da se je popravljanje več zakonov z enim, tako imenovanim omnibus zakonom, začelo že v času ekonomske krize v času druge Janševe vlade, nadaljevalo pa se je v času epidemije covida-19. "Iz zakonodajno-pravnega vidika je bilo to nekoč zelo sporno, vendar je bilo ta praksa že dvakrat uveljavljena v preteklosti. Se mi pa zdi, da zakon na načelni ravni prinaša zelo dobre rešitve in opozorila," dodaja Ribičič. Glede vprašanja nedopustnosti referenduma o omenjenem zakonu pa Ribičič poudarja naslednje: "Če v zakon vključite nekaj samo za to, da ne bi bil mogoč razpis referenduma, potem to ni dovoljeno oziroma ustavno sodišče tega ne bo spregledalo. Ni pa tako enostavno oceniti, ali gre za naravni oziroma sestavni del zakona, ker je to omnibus zakon."
Branko Lobnikar: Ne onemogočamo delovanja strelskih društev
Razprava se je vrtela tudi okoli sprememb zakona o orožju, ki oži upravičenost za nabavo strelnega orožja kategorije osem A, kamor spada tudi polavtomatsko strelno orožje. V SDS so koaliciji očitali, da s to potezo dela škodo športu. "Takšna prepoved, če bi obveljala, oziroma tudi koalicijski amandmaji na osnovni tekst dejansko ožijo to polje udejstvovanja v športnih strelskih disciplinah. Praktično bi trajno ukinili discipline puška, mini puška in PCC," je poudaril poslanec SDS Dejan Kaloh. "Slovenija je športna nacija. Jaz res ne razumem te vaše intence, da bi dejansko prikrajšali številne športne klube za tekmovanja tako doma kot v tujini," je dodal Kaloh.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Branko Lobnikar je pojasnil, da je evropska direktiva, ki takšno orožje prepoveduje kot posebno nevarno, nastala na podlagi posledic terorističnih napadov v Evropi. "V ničemer ne onemogoča delovanja in izvajanja strelskih društev," je dejal Lobnikar in dodal, da sprememba zakona ne prepoveduje dovoljenega športnega orožja. Poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič se je ob kritikah poslancev SDS vprašal, katera športna strelska disciplina sploh uporablja prej omenjeno polavtomatsko orožje. "Ne gre kar tako za eno orožje, ne vem, za zračno puško, ki jo poznamo iz strelskih društev iz šol, ampak gre za dolgocevno orožje z zložljivim kopitom, za polavtomatsko orožje, s katerim lahko na enkrat izstreliš več izstrelkov," je pojasnila poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak.
