Poslanec DZ in predsednik narodne skupnosti Horvath poskrbel za svojo podpredsednico

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
30.09.2019 11:01

Člani so najprej spremenili statut, po katerem Zsuzsanna Bači podpredsedniški položaj opravlja poklicno. Zdaj pa so na korespondenčni seji, v nasprotju s pravilnikom in sklicujoč se na napačen zakon, določili razpon njene plače in plačo predsednika.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ferenc Horvath
Osebni Arhiv

Člani Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) so na današnji korespondenčni seji s petnajstimi glasovi za in nobenim proti - glasovnice je oddalo 15 od 21 članov -  potrdili spremembe internega pravilnika o izplačilih funkcionarjem. Slednji po novem določa, da bo v primeru, ko predsednik funkcijo opravlja nepoklicno, eden od dveh podpredsednikov funkcijo opravljal profesionalno, pri čemer mu pripada plača v razponu od 36. do 43. plačnega razred oziroma od 1737 do 2286 evrov bruto osnovne plače. Ob dodatku za delovno dobo pa še 6-odstotni dodatek na dvojezičnost in nekateri drugi dodatki, ki mu pripadajo po zakonu. V kateri razred bo uvrščena Zsuzsanna Bači, ki so jo člani sveta na redni seji 2. septembra potrdili kot tisto podpredsednico, ki bo funkcijo opravljala poklicno, bo določil predsednik PMSNS Ferenc Horvath, na predlog katerega so potrdili tudi spremembo uvrstitve plačnega razreda predsednika omenjene krovne organizacije madžarske manjšine v Sloveniji. Horvath je predlagal, da se plača predsednika iz sedanjega 52. plačnega razreda zniža na 51. plačni razred, kar so člani sveta potrdili. Ob tem se predsednik Sveta sklicuje na zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Omeniti velja, da Horvath, ki je predsednik PMSNS od leta 2014, od lanskega leta, ko je bil izvoljen tudi za poslanca madžarske narodne skupnosti, prejema le denarno nadomestilo; uvrščen je v 24. plačni razred, kar pomeni, da ob poslanski plači (avgusta je znesla 4748 evrov bruto) prejme še 1085 evrov bruto. V skladu z dokumenti krovne organizacije pa mu, ko potuje na dogodke, povezane z delom omenjene organizacije, pripadajo tudi potni stroški in dnevnice.
A tako določanje plače kot glasovanje na sami korespondenčni seji ni v skladu ne z zakonodajo ne s poslovnikom PMSNS. Pri določitvi plačnih razredov tako predsedniku kot podpredsedniku oziroma podpredsednici - mimogrede, Bačijeva velja za tesno Horvathovo sodelavko in je bila doslej zaposlena v Zavodu za kulturo madžarske narodnosti Lendava, katerega ustanovitelj je PMSNS - se je Horvath pri določanju plačnih razredov skliceval na določila zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Na ministrstvu za javno upravo so nam danes pojasnili, da se "ZSPJS za določitev položaja v zvezi s plačami predsednika in članov Sveta ne uporablja, saj je ta skupnost ustanovljena na podlagi zakona o samoupravnih narodnih skupnostih." Ob tem so zapisali še, da so se iz krovne organizacije že leta 2017 obrnili na ministrstvo, "ker so želeli, da bi imel njihov predsednik status funkcionarja po ZSPJS in bi se uvrščal v plačni razred s Prilogo 3 (predlagali so primerljivo z delom župana), vendar smo takrat zaprosili SVZ za mnenje, ki je bilo negativno". Služba vlade za zakonodajo (SVZ) se torej ni strinjala s tem, da bi imel predsednik PMSNS - tudi takrat je to bil Horvath - plačo na ravni lendavskega župana. To je 51. plačni razred, ki znese 3129 evrov bruto osnovne plače. Spomnimo, tudi sedaj je s spremembami pravilnika predlagano, da bi imel predsednik, če bi funkcijo opravljal poklicno, 51. plačni razred.
V neskladju s samim poslovnikom krovne organizacije pa je tudi odločanje o omenjenih višinah plač na sami korespondenčni seji. Kot izhaja iz 26. člena poslovnika, ne o statutu ne o poslovniku in ne o pravilniku ne bi smeli odločati na korespondenčni seji. "Iz tega, kar ste navedli, lahko pritrdim, da o tovrstnih spremembah na korespondenčni seji ne bi smeli odločati," je za Večer dejal pravnik Jurij Toplak, a dodal, da bi, če bodo spremembe poslovnika potrjene na korespondenčni seji, te veljavne, dokler jih kdo ne bo uspešno izpodbijal na sodišču. "Ker ti postopki lahko trajajo, običajno organi sami ob ugotovljeni napaki zadevo potrdijo še na redni seji in je napaka popravljena," je pojasnil Toplak. Ob tem velja omeniti, da je bilo v osnutku sprememb pravilnika, ki so ga potrdili na korespondenčni seji, predlagano, da gre za potrditev na redni seji. Gre torej zgolja za administrativno napako ali načrtno potezo? Odgovore Horvatha še čakamo. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta