Posledice nedeljskega zapiranja trgovin: Nekaj odpuščanj, marsikje je prodajalcev celo premalo

Trgovine so se lani v času epidemije ob nedeljah in praznikih zaprle, tako je ostalo tudi po koncu drugega in tretjega vala. Novela zakona o trgovini, ki je začela veljati oktobra lani, je namreč z nekaj izjemami prepovedala obratovanje trgovin ob nedeljah in dela prostih prazničnih dneh. Večje trgovske verige so zato sprožile postopek presoje ustavnosti zakona, na morebitne negativne posledice takega zaprtja pa je ves čas opozarjala tudi Trgovinska zbornica Slovenije. Napovedovali so, da so neizbežna množična odpuščanja in da bo promet padel vsaj za deset odstotkov. Devet mesecev po vpeljavi zakona smo preverili, ali so se bojazni uresničile.

"Nedeljsko zaprtje se zagotovo pozna na manjših prihodkih. Natančnih ocen za živilska podjetja nimamo, lahko pa povem oceno, ki so jo dale neživilske prodajalne. Tam so prihodki na račun zaprtja ob nedeljah padli za okoli sedem odstotkov," pravi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah in našteje še druge posledice. "Govorimo lahko tudi o odlivu kupne moči čez mejo, predvsem v Italijo. Posredno so oškodovane tudi manjše trgovine, ki bi sicer lahko obratovale, vendar se jim to v nakupovalnih centrih ne izplača, saj kupci tja ob nedeljah ne prihajajo več," pojasnjuje.

"Praktično vsaka trgovina ima oglase, da išče delavce"

Kaj pa izguba delovnih mest? Lahova postreže s podatkom, da je lani delo v sektorju trgovine izgubilo 14.000 ljudi, samo letos pa že 3125. "Težko je reči, koliko odpuščanj je bilo na račun covida in koliko zaradi nedeljskega zaprtja. Dejstvo pa je, da smo toliko delovnih mest izgubili." Na drugi strani sindikalisti te številke označujejo za zavajajoče. Pravijo, da je trend ravno nasproten in da je prodajalcev v resnici premalo, da se torej dogaja podobno kot v gostinstvu in je delavce težko najti. "Praktično vsaka trgovina ima oglase, da išče delavce," pravi Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. "To, da je delo izgubilo 14.000 prodajalcev, ne drži. V te številke so vključeni samostojni podjetniki, lastniki malih trgovin in trgovski potniki. To niso delavci, ki delajo v velikih trgovinah. Tam odpuščanj ni bilo," razlaga.

Da je delavce v resnici težje najti, kažejo številni oglasi za prosta delovna mesta. Teh je veliko tudi v trgovinah samih, na zavodih za zaposlovanje in študentskih servisih. Saša Praček iz e-Študentskega servisa pravi, da je pri njih okoli 560 takih del, kar predstavlja 17 odstotkov celotne ponudbe. "V primerjavi s preteklim letom je ponudba za to delo za okoli 20 odstotkov višja," še dodaja.

Na republiškem zavodu za zaposlovanje je objavljenih 325 prostih delovnih mest za poklic prodajalca v trgovini, v tem letu je bilo doslej objavljenih 1452 prostih delovnih mest. Po drugi strani je po podatkih zavoda v tej poklicni skupini trenutno 3629 brezposelnih. Ker je delavcev premalo, so ti vse bolj obremenjeni. "Delajo preveč, njihovi urniki pa so vse daljši. Težko je govoriti, da je trgovini težko. Dobiček ni padel, v resnici je najvišji v Sloveniji, plače trgovcev pa so najnižje. Prejemajo namreč dodatke do minimalne plače, na drugi strani pa gredo plače zaposlenih v menedžmentu trgovin v nebo," še pojasni Rožič, ki ga tako ne preseneča, da je ta kader vedno težje najti in tudi zadržati.

Tisti, ki so v nedeljo odprti, prodajo več

Nekaj trgovin pa je ob nedeljah še vedno odprtih - izjeme so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Prav tako so lahko odprte manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če delo v njih opravljajo nosilci trgovinske dejavnosti oziroma njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci. Nekatere manjše družinske trgovine tako beležijo nekoliko višji obisk na račun odprtih nedelj. V manjši trgovini Korenček na Pobrežju v Mariboru beležijo denimo za 30 odstotkov večji promet zaradi nedeljskega poslovanja.

Tudi Petrol, ki ima največ bencinskih servisov po Sloveniji, ima nekoliko višjo potrošnjo živilskih izdelkov, a ta delež ni bistven. "Ob nedeljah smo zabeležili minimalno višjo prodajo trgovinskega blaga, predvsem prehranskih in tobačnih izdelkov ter kave za na pot. Vsekakor pa je bila prodaja nižja od pričakovane, kar kaže na to, da so se kupci zelo hitro prilagodili in si nakupijo izdelke, ki jih potrebujejo ob nedeljah, že v drugih dneh v tednu," so zapisali v odgovoru. Pri trgovinski zbornici pozdravljajo vsako izjemo, ki se doda na seznam tistih, ki tudi ob nedeljah lahko poslujejo. "Zadovoljni smo tudi z izjemo, ki je vključena v interventni zakon in dopušča prodajo na letališčih in v turistično-informacijskih centrih," pravi Lahova, a dodaja, da gredo njihova zavzemanja še vedno v smeri, da bi si trgovina obratovalni čas določala sama, tako kot to počnejo v drugih dejavnostih.