Urška Mlinarič
Potem ko je vlada brez obrazložitve sprejela sklep, da ne bo podala soglasja za imenovanje Igorja Ž. Žagarja za še en mandat na čelu Pedagoškega inštituta, je slednji sprožil upravni spor na upravnem sodišču, upravni odbor inštituta pa je Žagarja imenoval za vršilca dolžnosti za največ eno leto. Žagarju se je danes iztekel mandat na čelu inštituta, zato je bil upravni odbor, ki sicer tudi imenuje direktorja, po besedah njegovega člana Damijana Štefaneca dolžan imenovati vršilca dolžnosti. Štefanec je prepričan, da vladno soglasje za imenovanje vršilca dolžnosti ni potrebno, "prav tako pa ne vidim argumentov za nov razpis za direktorja inštituta, saj je bil ta, na katerem je bil izbran Žagar, korektno izpeljan". Pri tem je Štefanec spomnil, da se je Žagar kot direktor izkazal ne le z dobrimi poslovnimi in strokovnimi rezultati, temveč ga je soglasno podprl tudi znanstveni svet, ki ga sestavljajo zaposleni in raziskovalci na Pedagoškem inštitutu. Zato ga je upravni odbor imenoval za še en mandat. Se je pa zalomilo pri vladi, ki obrazložitve, zakaj ni podala soglasja, v sklep ni zapisala. S tem je, po besedah Žagarjevega odvetnika Dina Bauka, posegla v pravice kandidata, da izve, zakaj ni primeren. "Noben akt ne sme biti brez obrazložitve, že to je formalna pomanjkljivost," je dejal Bauk, ki pravi, da na tem področju obstaja tudi pravna praksa. "Odtegnitev soglasja ne more vzdržati pravne presoje," je bil jasen odvetnik in dodal je, da ponovni razpis za direktorja ne bi bil legitimen. Zakaj se je vlada odločila, kot se je, ni znano, saj odgovorov ni tudi z ministrstva za izobraževanje, ki poda predlog za soglasje ali za odtegnitev soglasja.
