Peti protikoronski zakon sega na različna področja: tako kot večina dosedanjih ukrepov daje pomemben poudarek trgu dela, ob rasti števila okužb pa izpostavlja sistema zdravstva in socialnega varstva. Država jima bo pri obvladovanju širjenja virusa pomagala s finančno in strokovno pomočjo, za tam zaposlene se uvajajo novi dodatki k plači.
Do dodatkov so bili upravičeni že po prejšnjih protikoronskih ukrepih, ki pa so se z razglasitvijo konca epidemije iztekli. "Prav je, da se jim ta dodatek prizna od 1. junija dalje," je danes dejala Mojca Žnidarič (SMC). Za neposredno delo z bolniki in uporabniki socialno varstvenih storitev v sivih in rdečih conah so ti dodatki predvideni pri 30 odstotkih plače, v primeru prerazporeditve pa pri 20 odstotkih.
Podjetja bodo še naprej koristila subvencioniranje čakanja na delo na domu, ki velja od sredine marca, prav tako bo plače za delavce v karanteni še najmanj do konca leta krila država. Z uveljavitvijo zakona bo to veljalo tudi za delavce, ki morajo ostati doma zaradi odrejene karantene otroku. Če je otrok predšolski, bodo ta čas tudi oproščeni plačila vrtca.
Samozaposlenim bo zakon spet ponudil mesečni temeljni dohodek v višini 1100 evrov za čas do konca tega leta. Država jim bo povrnila tudi izgubljeni dohodek za čas, ko zaradi karantene niso mogli opravljati svoje dejavnosti.
Avtobusnim prevoznikom, ki v času razglašene epidemije niso opravljali dela, bo država izplačala odškodnino, izvajalcem javnega potniškega prometa bo tudi subvencionirala stroške zaščitne opreme.
Vsak zaposleni bo lahko koristil tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika, kar bo po besedah Elene Zavadlav Ušaj (SDS) precej razbremenilo zdravstvene domove. Predvidena je tudi možnost brezplačnega cepljenja proti gripi.
V opoziciji so tem rešitvam načeloma pritrjevali, a zakonu kljub temu odrekali podporo. Motijo jih namreč nekatere določbe, ki z blažitvijo posledic covida-19 nimajo nobene povezave. "V zakon, ki naj bi bil pretežno socialnih vsebin, že petič tlačite represivne, protizakonite in protiustavne člene," je dejala Andreja Zabret (LMŠ).
Očitki o privatizaciji zdravstva
Ena takšnih določb je predvidena objava nacionalnega razpisa za izboljševanja dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerega se bodo lahko prijavili tudi zasebni zdravstveni zavodi, stroški pa se bodo zagotovili iz javnih sredstev. "S tem boste dobesedno izničiti javno zdravstvo na račun zasebnega zdravstva," je opozoril Marko Koprivc (SD).
V koaliciji so odgovarjali, da je objava razpisa vključena v zakonsko besedilo z namenom skrajševanja čakalnih vrst. "Ne zanima me, ali zdravstveno storitev izvaja zasebnik, koncesionar ali pa javni zdravstveni dom ali javna bolnišnica. Zanima me samo to, da dobim hitro, kakovostno zdravstveno storitev, ko jo potrebujem," je dejala Mojca Škrinjar (SDS).
Zabretova je posvarila pred privatizacijo javnega zdravstva. "Z nacionalnim razpisom se odpirajo vrata za privatizacijo javnega zdravstva, kjer bodo zasebniki pobrali smetano, javni zavodi pa bodo delali tisto, kar se zasebnikom ne izplača," je dejala.
Razveljavitev zakona o enotni ceni knjige?
Med za opozicijo spornimi določbami je tudi razveljavitev zakona o enotni ceni knjige. Matični odbor za delo je sicer v ponedeljek določil, da bo ta določba veljala le začasno, do konca aprila 2022, Janja Sluga (SMC) pa je danes dejala, da razveljavitve zakona kar za vedno in brez analiz nikakor ne bi podprli.
Medtem ko je vlada najprej predlagala petletno podaljšanje prehodnega obdobja pri uveljavitvi instituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ga je odbor v ponedeljek skrajšal na na dve leti, torej do konca leta 2022. Bojana Muršič (SD) je danes dejala, da je tudi dve leti preveč.
Minister za delo Janez Cigler Kralj je dopoldne dejal, da se bo izdajanje odločb o karanteni poenostavilo, vendar so v opoziciji v dvomih. Aljaž Kovačič (LMŠ) je ustno izdajanje odločb označil za smešno, kajti vsak bo lahko poklical nekoga po telefonu in mu naročil, naj ostane doma. "Nobenega nadzora in kar malo po domače," je menil. Maša Kociper (SAB) pa je nasprotovala možnosti vstopa inšpektorjev v zasebne prostore.
