Poziv k zaščiti ogroženih kreditojemalcev: "Švicarji so v dolžniškem suženjstvu"

Združenje Frank se je danes na novinarski konferenci odzvalo na sodbo Sodišča EU SEU C-405/21 v zadevi VS00047477, ki je po besedah odvetnika Roberta Preiningerja razgalilo kršitve prava EU in slovenskega prava v sodbah vrhovnega sodišča in nekaterih višjih sodišč, ki so sodila v korist bank z obrazložitvijo, da tožniki niso uspeli dokazali slabe vere banke. 

Preininger pričakuje plaz sodb v korist kreditojemalcem v CHF

Preininger je še pojasnil, da slovenski zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) za ugotovitev ničnosti pogodbenega pogoja ne zahteva kumulativne izpolnitve vseh štirih pogojev iz 24. člena (ti so: znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah, izpolnitev pogodbe je neutemeljeno v škodo potrošnika, izpolnitev pogodbe je znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval in pogodbeni pogoji so v nasprotju z načelom poštenja in vestnosti), ampak  predvideva, da je pogodben pogoj ničen že, če je izpolnjen le eden od pogojev: "Člen ni bil prevzet iz EU Direktive 93/13 in je od nje restriktivnejši, kar Direktiva tudi izrecno dovoljuje."

Preininger je komentiral tudi odziv Združenja bank Slovenije (ZBS), ki meni, da sodba Sodišča za slovensko sodno prakso ne prinaša bistvenih novosti: "Milo rečeno gre za navadno sprenevedanje ZBS, ki se sklicuje na upoštevanje nacionalno sodno prakso. Res je, da tako pravi, ampak pravi tudi, da jo je treba upoštevati samo v segmentu, ki se tiče pogoja znatnega neravnotežja. V nadaljevanju pa jasno pove, da slovenskim sodiščem ne bo treba opraviti presoje dobre vere banke oz. presoje pojasnile dolžnosti banke, ampak bo slovensko sodišče lahko direktno razsodilo o nepoštenosti pogodbenih pogojev brez tega elementa." Preininger za to pričakuje plaz sodb v korist kreditojemalcev v švicarskih frankih, o katerih bodo poslej lahko sodniki neposredno odločali.  

Z januarjem do 45 odstotkov višji obroki

V Združenju Frank skupaj skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo na naraščajočo stisko kreditojemalcev. za katere Marko Tretnjak iz ZPS meni, da so v dolžniškem suženjstvu. Ob čemer simulacije izračunov z veliko verjetnostjo napovedujejo, da se bodo kreditojemalci v CHF zaradi nadaljevanja rasti tečaja in naraščajočih obrestnih mer, ki bodo imele za posledico povišanje anuitet in skupnega dolga, že v januarju leta 2023 znašli v nerešljivi socialni stiski. "Kot je znano je ustavno sodišče izvajanje zakona o reševanju te pereče potrošniške problematike marca letos zadržalo. V teh sedmih mesecih so se razmere drastično spremenile, centralne banke obrestne mere še naprej zvišujejo, inflacija se vzpenja na najvišje ravni v zadnjih desetletjih, dodatno se še naprej krepi tudi švicarski frank. Situacija postaja nevzdržna in neživljenjska, zato naj ustavno sodišče o tem zakonu odloči čim prej," je še menil Tretnjak.  

Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank, pa opozarja, da so se v zadnjih devetih mesecih obroki glede na prvi obrok povečali še za dodatnih 10-12 odstotkov. S pričakovano spremembo nove referenčne obrestne mer SARON bodo kreditojemalci januarja 2023 od bank prejeli nove izračune, kjer bodo obroki višji že za 29 do 45 odstotkov (odvisno od ročnosti kredita). "Tega kreditojemalci ne bodo zmogli. Do sedaj so rast obrokov najbolj občutili kreditojemalci s krediti krajše ročnosti, trenutni razvoj dogodkov pa bo povzročil največje povišanje obrokov pri kreditih z najdaljšo ročnostjo.  Rast tečaja je tako velika, da je pri večini kreditov z ročnostjo 30 let danes glavnica višja kot je bil znesek, ki ga je kreditojemalec prejel od banke ob najetju kredita. Če bi torej želel poplačati kredit v CHF danes, bi moral vrniti več, kot je prejel, in to kljub dejstvu, da je kredit 15 let redno odplačeval," opozarja Sušnik in odgovorne institucije poziva k takojšnjemu upoštevanju slovenske zakonodaje in prava EU ter izvedbo nujnih ukrepov za zaščito oškodovanih in ogroženih kreditojemalcev.