Darja Kocbek
Govorci na okrogli mizi o davkih, konkurenčnosti in produktivnosti so med drugim izpostavili, da tudi socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta ne deluje in da ni znakov, da bo kmalu spet vzpostavljen.
Davki ne rešujejo sistemskih problemov, lahko pa jih poglobijo. Zato je pred davčno reformo najprej potreben družbeni dogovor, v katerem bo določeno, koliko bomo dali za zdravstvo, šolstvo, javne storitve, vojsko, pokojnine. Ko je ta dogovor dosežen, je lažje voditi razpravo, kako bomo to plačali, ker je to tehnika, je nekdanji državni sekretar za davke Tilen Božič povedal na okrogli mizi Davki, konkurenčnost in produktivnost v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
V nadaljevanju preberite:
Dr. Rok Spruk, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, je izpostavil, da so bile vse davčne reforme po letu 2010 pisane na kožo delodajalcev. A kaj to pomeni za kakovost vodenja podjetij? Na katerem nečastnem mestu je Slovenija v svetu po tem kriteriju?
"Osnova davčne reforme bi morala biti: obdavčiti čim več slabega in čim manj dobrega." Kaj bi torej morali dodatno obdavčiti in katere davke zmanjšati?
Zakaj se nekaterim zaposlenim izplača imeti nižjo plačo?
V nadaljevanju preberite:
Dr. Rok Spruk, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, je izpostavil, da so bile vse davčne reforme po letu 2010 pisane na kožo delodajalcev. A kaj to pomeni za kakovost vodenja podjetij? Na katerem nečastnem mestu je Slovenija v svetu po tem kriteriju?
"Osnova davčne reforme bi morala biti: obdavčiti čim več slabega in čim manj dobrega." Kaj bi torej morali dodatno obdavčiti in katere davke zmanjšati?
Zakaj se nekaterim zaposlenim izplača imeti nižjo plačo?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
