Juhu, šola je tu. Kako zakorakati vanjo? Pri mlajših otrocih je pomembno izpostaviti, da se bodo v šoli "imeli 'fajn', da je to prijeten prostor, kjer se bodo lahko družili in spoznali veliko novega", pojasnjuje psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Dobro je, da imajo otroci pred šolo urejene, pripravljene vse potrebščine, od zvezkov do copatov, pri njihovi pripravi naj sodelujejo. Starejši otroci že sami povedo, da se veselijo šole, ker bodo spet srečali svoje prijatelje. "Se je pa dobro z otroki pogovoriti, če so imeli v preteklosti težave na kakem področju, kako se ga lotiti. Sicer otrokom prepustimo, da sami zasnujejo delo za šolo, tudi to, katere interesne dejavnosti bodo izbrali. Spodbudimo jih, da se odločijo vsaj za kakšno dejavnost, ni slabo, če ta vključuje gibanje," razlaga sogovornica. Tudi starejši otroci morajo imeti že pred prvim septembrom pripravljene potrebščine, kar lahko storijo sami. "Ni pa se treba preveč obremenjevati in ustvarjati pritiska, kaj vse prinaša šolsko leto in kako resna zadeva bo šola."
Čeprav se zdi, da imajo današnji otroci vse, so zaradi hitrega tempa življenja odraslih oropani preprostega človeškega stika in posluha
Če odlašaš, se nabere
Ko bodo začetni dnevi spoznavanja in obujanja spominov mimo, prideta na vrsto učenje in delo za šolo. "Pomembno je, da se delo za šolo načrtuje, da se organizira in sledi temu, kakšne so obveznosti, kdaj so načrtovane, kdaj so denimo roki za ocenjevanje, oddajanje nalog. Otrok naj ima v sobi koledar, kamor to vpisuje in zadolžitve vidi," svetuje psihologinja. Če otroci še ne znajo ali ne zmorejo načrtovati, naj jim starši pomagajo pripraviti načrt, kdaj se bodo začeli učiti, koliko časa potrebujejo za učenje določenega predmeta. "Otroci so različni, eni lepo peljejo šolsko delo samostojno in pri teh se ni treba vključevati. Tiste, ki potrebujejo malo več spodbude, je treba usmeriti, kako se lotiti stvari, narediti plan, jih spomniti nanj. Če se otroci začnejo pravočasno pripravljati na testno situacijo, se pravočasno vidi, kje so težave, in je še čas, da jih rešujejo. Če pa preveč odlašajo z delom, se nabere in enkrat se tega, hočeš ali nočeš, morajo lotiti, kar je popolnoma enako kot pri odraslih," se nasmehne sogovornica.
Pri vseh načrtovanjih morajo starši paziti, da imajo otroci pravo mero dejavnosti in prostega časa. "Poskrbeti moramo, da imajo otroci tudi nerazporejen prosti čas. Šola je pomemben del otrokovega življenja, ni pa edini. Prav je, da imajo otroci možnost početi različne stvari," sklene psihologinja.
Ko zagrabi lenoba
Tudi zadnji dnevi počitnic naj bodo za učence in dijake čim bolj kvalitetni, s čim manj opravka s tehnologijo, pravi dr. Uroš Ocepek, učitelj strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, ki je za svoje inovativno učiteljsko delo prejel že nekaj nagrad. "Prav je, da si učenci in dijaki odpočijejo, doživijo kakšno poletno dogodivščino in se sveži in spočiti vrnejo v šolske klopi. Svetujem jim, da si vsak postavi nek cilj, ki ga bo imel pred seboj – še posebno, ko zagrabi lenoba," se sogovornik ozira proti delovnemu ritmu šole.
Lahko bi uporabil frazo, da se učenci in dijaki učijo zase, odgovori Ocepek, ko ga povprašamo, kako naj se mladi lotijo šolskega dela, da jim bo to izziv in ne napor. "Dijakom večkrat rečem, naj jim bo učenje v izziv, naj si vizualizirajo, kje in kako bodo znanje uporabili. Seveda je to težje izvedljivo, če je pred otrokom ne najbolj motivacijsko obarvana učna snov," razmišlja sogovornik. Ob tem je prepričan, da bi nas morala šola, poleg znanja, "naučiti sprejeti sebe, nas opolnomočiti z veščinami, kakšen stil učenja nam je najbližji". "Tako ne bi učenec zgradil le lastne učne identitete, ampak bi tudi videl, da smo si med seboj različni. Ko enkrat vemo, na kakšen način se neko učno snov najlažje naučimo, si lahko sami ustvarimo motivacijsko učno okolje in si ga malo popestrimo. Sam sem se matematiko vedno učil ob glasbi. Včasih sem si kakšno učno snov spremenil v pesem, ki sem jo zapel na znano melodijo. Sicer nimam posluha za petje, a je ta metoda vseeno pomagala," se nasmehne učitelj.
Otroci naj pridejo v šolo z dobro voljo, pogumom in mislijo, da jim letos lahko uspe nekaj čisto novega
Pouk po vzoru Harryja Potterja
Kot je znal učenje popestriti sebi, ga skuša tudi svojim dijakom. "Vsako leto najdem kaj novega, drugačnega in zanimivega. Rad presenečam in šokiram. Tako dijakom pokažem, da sem samo človek, da gojim otroka v sebi, da si upam iti iz strogih okvirjev, ki so nekoč veljali za učitelje. Tudi letos pripravljam nekaj posebnega in bom objavil na svojem youtube kanalu Dr. UKI dan pred začetkom šolskega leta," napoveduje. Sicer pa bo v prihajajočem šolskem letu dal še več poudarka "agilni metodologiji, ki sem jo vpeljal v učno situacijo in jo obogatil z igrifikacijo". "V času poletnega dopusta sem sprogramiral nekaj lastnih aplikacij, ki jih bom uporabil pri pouku. Idejo sem našel v knjigah oziroma filmih Harryja Potterja."
Kako pa ravnati v dneh, ko pouk in življenje nista tako zabavna? Ali učitelji opažajo stiske otrok, povezane s šolo? Živimo v času, ko ima vsak, ne samo otrok, tisočero prijateljev, začne sogovornik. "Ko smo v stiski, pa ti virtualni prijatelji izpuhtijo, saj potrebujemo prijatelja, ki nam bo fizično ali metaforično podal roko. Zelo redki imajo takšne prijatelje," opaža pri dijakih. "Vsakodnevno so v stiku z ljudmi po vsej zemeljski obli. Ko pa doživijo stisko, skoraj ne najdejo osebe, ki bi se ji zaupali. Ponosen sem, da dostikrat pridejo do mene in mi zaupajo zanje nerešljive probleme – o prvi ljubezni, začetkih v spolnosti, težavah z identiteto, družinske tragedije … Čeprav se zdi, da imajo današnji otroci vse, so ravno zaradi hitrega tempa življenja odraslih oropani preprostega človeškega stika in posluha. Včasih je dovolj, da jim prisluhnemo. Včasih je dovolj, da povem svoje življenjske zgodbe v času odraščanja," je stvaren sogovornik, ki ima z dijaki odprto komunikacijo. "Marsikaj izvedo o meni, o mojem odraščanju. Ker sem oseba z govorno napako in disleksijo, ker so se me sošolci v osnovni šoli večkrat fizično in psihično lotili ter to dijakom tudi povem, sem dijakom bližje in sem eden izmed njih. Časi, ko je bil učitelj poleg boga strahospoštovana, a hkrati popolna oseba, so mimo. Zato se trudim, da sem dijakom vedno na voljo, in vedo, da so vrata mojega kabineta vedno odprta. Pa četudi le za pogovor o zadnji epizodi televizijske serije," spodbudno zaključi lanski naj učitelj.
Otroci hitro prevzamejo naše videnje sveta
Še ena naj učiteljica in prejemnica številnih nagrad Nina Jelen je učiteljica razrednega pouka na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi. Pomembno je, da starši šolo otrokom predstavljamo kot nekaj pozitivnega, dobrega, česar naj se veselijo, pravi. "Tudi, če imamo cmok v grlu in skrbi, jih raje zaupajmo kakšni odrasli osebi in o njih ne govorimo pred otroki. Otroci hitro prevzamejo naše videnje sveta. Šola je kraj, kjer se bodo otroci trudili, premagovali ovire, se srečevali z vsemi sortami izzivov, hkrati pa je tudi čas smeha, druženja, nepozabnih trenutkov, ki se jih bodo spominjali, ko bodo večji. Zato naj se tega veselijo, naj pridejo v šolo z dobro voljo, pogumom in mislijo, da jim letos lahko uspe nekaj čisto novega," pove učiteljica. Učencem pred novim šolskim letom vedno pripravi kakšno presenečenje. "Prvošolčkom sem včasih na dom pošiljala pisemca s konfetki, ki premagujejo strah pred prvim šolskim dnem, višješolcem sem v času korone posnela video, v katerem sem jih hotela opogumiti pred čudnim letom, ki je prihajalo, leto kasneje mini videospot, lansko šolsko leto sem napisala personalizirano zgodbico za vsakega učenca, letos pa potrdila, da so sprejeti med naj mulce," navdušeno razlaga in pokaže priznanje oziroma potrdilo, ki ga je pripravila za vsakega učenca. "Tako se že pred prvim šolskim dnem splete vez med učiteljico in učencem. Rada si predstavljam, kako učenec odpre sporočilo in se potem mogoče bolj veseli šole, pa vesel je, ker učiteljica misli nanj, še preden ga sploh pozna, in da se veseli srečanja z njim."
Prvi šolski dan je zelo pomemben, poudari sogovornica. "To je prvi dan, ko moji učenci slišijo, da so naaajboljši razred na šoli, da so naaaj mulci, da nam bo letos uspelo ustvariti stvari, za katere se jim ta trenutek sploh ne sanja, da so jih sposobni ustvariti. Ker smo naj mulci, bomo skrbeli drug za drugega pa za planet in hrano tudi. Malice ne bomo metali stran, vsi bomo opravili Bralno značko ... Podobne reči slišijo še vse naslednje dni. In potem verjamejo."
Vsaka minuta pogovora je vredna zlata
Šola včasih je naporna, tako kot bo tudi kdaj kasneje naporna kakšna reč v življenju, prizna Nina Jelen. "Prav je, da otroci vedo tudi to. Včasih jim bodo stvari šle in jih bodo opravili zlahka, entuziastično in kreativno, kdaj pa kdaj pa ne bo tako. Kadar jim bo težko, si lahko razdelijo nalogo na manjše enote, se povežejo s sošolci, prosijo za pomoč. Lahko sami sebi obljubijo nagrado za opravljeno delo," razlaga učiteljica, ki poskuša pripraviti čim bolj zanimiv pouk - tak, da je učencem v izziv. Kako? Obstaja mnogo metod in načinov poučevanja, odgovori. "Meni je fino, če uporabljam vsakega malo. Včasih delamo po skupinah, snujemo, izvajamo projekte, včasih raziskujemo, delamo poskuse, včasih učenci potrebujejo razlago, včasih pa jim je zelo všeč, da jim učitelj bere, pripoveduje." Kako motivira otroke in kaj vse so že počeli v razredu pa tudi druge super ideje je mogoče najti na učiteljičini spletni strani ninarije.si.
Tudi ona opaža stiske otrok, povezane s šolo. "Nekateri otroci se soočajo s strahom pri doseganju visokih ocen, srečujejo se s socialnimi pritiski (strah pred nesprejetostjo, zavrnitvijo sošolcev), z učnimi težavami, preobremenjenostjo ... Vsaka minuta, porabljena za gradnjo odnosov, za pogovor o stvareh, ki jih težijo, skrbijo, pa tudi zanimajo, privlačijo, je vredna zlata in učenci to potrebujejo," sklene sogovornica.