Slovenija se je zavezala k inkluzivni paradigmi, tudi za področje integracije tujcev, predlagane spremembe pa bi še dodatno izpostavile tuje učence ter jih postavila v neenakopraven položaj, meni vlada.
Poslanci NSi so namreč v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o osnovni šoli, po katerem bi ob vpisu šoloobveznih otrok, katerih materni jezik ni slovenski, preverili njihovo poznavanje tega jezika. Slednje bi bilo prilagojeno starosti otrok, in sicer bi otroci, ki se vključujejo v prvo triletje, morali doseči raven A1, tisti, ki se vključujejo v drugo in tretje triletje, pa raven A2. Če preizkusa ne bi opravili, bi se vključili v pripravljalnico, kjer bi se učili slovenskega jezika in kulture, obenem pa z vrstniki obiskovali nekatere druge predmete.
Vlada v mnenju o predlogu novele, ki ga je sprejela na današnji dopisni seji, poudarila, da je za čim hitrejšo integracijo tujih otrok smiselno vključevanje v redne oddelke v čim daljšem časovnem obdobju, saj imajo tako več stika z lokalnim okoljem in prebivalci ter jezikom okolja. Uvedba pripravljalnice, ki ni del ne obveznega ne razširjenega programa osnovne šole, ampak samostojni programski element, za katerega še niso pripravljeni ustrezni kurikularni dokumenti, pa bi lahko povzročila segregacijske trende, meni vlada.
Pomisleke ima vlada tudi glede izvedbe predlaganih pripravljalnic, ki bi bile organizirane na ravni več šol in vključevanja otrok, katerih materni jezik ni slovenski, k pouku zgolj določenih predmetov. Ocenjuje, da je z organizacijskega vidika to težko izvedljivo in še dodatno izpostavlja tuje učence ter jih postavlja v neenakopraven položaj z ostalimi učenci.
Prav tako je predlog novele po mnenju neskladen z ustavo, ki določa obvezno osnovnošolsko izobraževanje, saj otrokom, ki ne opravijo izpita iz slovenskega jezika, ne bi omogočil udeležbe v osnovnošolskem izobraževanju.
Vlada sicer ocenjuje še, da je osnovnošolsko izobraževanje otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, že sedaj ustrezno urejeno v različnih pravnih aktih. Veljavni predpisi namreč za otroke tujcev določajo dodatne ure slovenščine, pri čemer je možno bodisi dodeliti dodatne ure slovenščine bodisi sistemizirati delovno mesto učitelja, če je učencev tujcev več. Program osnovne šole omogoča tudi dopolnilni pouk, kjer imajo učenci možnost dodatnega učenja slovenščine.
Tudi pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni določa, da se za učenca priseljenca iz druge države lahko v dogovoru s starši med šolskim letom prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja ter število ocen. Strokovni svet za splošno izobraževanje pa je februarja 2020 tudi sprejel učne načrte za začetni pouk slovenščine za učence priseljence za prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje v osnovni šoli, so še spomnili na vladi.
