Rozmari Petek
Marija iz okolice Frankolovega je preprosta in prijazna starejša gospa. Vse življenje je delala na kmetiji in sedaj prejema skromno kmečko pokojnino. Skrbno vsak mesec preračuna, kaj bo kupila, koliko časa bo morala dajati na stran za kakšno drugo nujno stvar, ne le hrano. Da z bolnim sinom ne živi v izobilju, je videti že od daleč. A kljub vsemu ji je akviziterka ob obisku na njenem domu mirno prodala prehranska dopolnila v znesku kar 830 evrov. Res zgolj v skrbi za Marijino zdravje?
Zlata iz Gorenjske je isti izdelek kupila pred letom dni. Njo so prepričali, da je to izjemen nakup, ker ga v višini 400 evrov subvencionira Evropska skupnost, in da zato ta izjemni izdelek sedaj stane le 830 evrov. Obe omenjeni upokojenki sta hoteli kasneje izdelek vrniti, a nobeni ni v celoti uspelo. Od gospe Zlate sedaj podjetje skuša denar izterjati celo preko sodišča, čeravno jim je vse vrnila in plačala že 180 evrov. "Pa še vse izdelke sem vrnila, a me ne pustijo pri miru," zgroženo opisuje. Grozi ji, da bo namesto razlike do 830 evrov morala plačati še obresti, sodne stroške in stroške odvetnika nasprotne strani, kar bi lahko preseglo dva tisoč evrov.
Prenagljeno ali zavajajoče?
Podobnih primerov je na terenu veliko, opažajo tržni inšpektorji. "Na splošno lahko zapišemo, da tržni inšpektorat večkrat kontaktirajo potrošniki, ker so od akviziterja, ki je pozvonil pri njihovih vratih, kupili določeno blago, nato pa po premisleku ugotovili, da ga dejansko ne potrebujejo, da so se pri svoji odločitvi za nakup prenaglili ali da lahko enako blago ali blago vsaj enake kakovosti drugje kupijo po bistveno nižji ceni. V takšnih primerih po navadi gre za prenagljeno odločitev potrošnikov zaradi samega (osebnega) pristopa podjetja in ne za kakršnokoli vsiljeno odločitev s strani podjetja. V posameznih primerih pa tržni inšpektorat na tem področju ugotavlja nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov. Glede na to, da je nepoštene poslovne prakse na tem področju tako rekoč nemogoče ugotavljati na splošno, potrošnikom, ki menijo, da so bili kakorkoli zavedeni ali prisiljeni v nakup, predlagamo, da podajo prijavo na tržni inšpektorat," generalno svetujejo na tržnem inšpektoratu.
Vendar tudi to ni tako enostavno storiti. Starejši ljudje se velikokrat ne znajdejo ne z internetom ne z računalnikom. Gospa Marija je sicer vse opisala svojcem, ti so nato skušali vložiti prijavo na tržnem inšpektoratu, a so ugotovili, da povsem enostavno ne bo šlo. "Najprej morava z babico napisati pooblastilo, nato dovoljenje za uporabo osebnih podatkov. Tega se je kar težko lotiti, če se poprej nikoli nisi srečal s tem," opisuje Marijina vnukinja, ki je imela nesrečo že s potekom vračila izdelka v dovoljenem roku. Skopa dokumentacija, ki je ostala Mariji, je bila namreč napisana zmedeno, zato ni vedela, kako se podjetje natančno sploh imenuje. "Pošiljka se je vrnila, čeravno sem naslov ulice zapisala povsem točno. Hkrati s pošiljko pa je do babice prišel dopis, da v določenem roku nismo vrnili izdelka, zato moramo zanj vseeno plačati." Primerov, ko kupci blaga niso mogli več vrniti, je kar nekaj, saj so potem njihovi svojci kot posamezniki poskušali na spletu prodati dopolnila, pa čeprav po bistveno nižji ceni.
Pritožbe in nedovoljene prakse, a delajo naprej
Pri vsem tem je nenavadno, da čeprav naj bi bilo zoper podjetje (pravzaprav podjetja, saj imajo na istem naslovu registrirani vsaj dve podjetji, ki prodajata isti izdelek) po pojasnilih, ki jih je od tržnega inšpektorata dobila Marijina vnukinja, podanih že veliko pritožb, vseeno nemoteno delajo naprej. "V okviru svojih pristojnosti lahko tržni inšpektorat, če ugotovi kršitev zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, sporno ravnanje podjetja prepove in zoper podjetje prekrškovno ukrepa. Zakon za prekršek, ki ga stori pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, se predpisuje z globo od 3000 do 40.000 evrov, pri čemer lahko tržni inšpektorat kot prekrškovni organ v skladu z zakonom o prekrških za kršitev tega zakona izreče najnižjo predpisano mero globe," so nam pojasnili, konkretnega podjetja pa pri tem niso omenili. Podobno bi tudi zdravstveni inšpektorat lahko ukrepal, ker, kot so opisali, bi podjetje moralo za izvajanje meritev koncentracije krvnega sladkorja in holesterola v krvi imeti dovoljenje ministrstva za zdravje. Obenem ni dopustna vsaka interpretacija rezultatov, ki odstopajo od normalnih vrednosti, saj je to pristojnost zdravnika z licenco.
Dobro je vedeti
Ne glede na način sklenitve pogodbe imajo potrošniki dve leti tudi možnost uveljavljanja stvarne napake, če izdelek ali storitev nima običajnih ali obljubljenih lastnosti. Prodajalca morajo o napaki obvestiti v dveh mesecih, odkar so napako odkrili. Obvestilo naj podajo pisno, s priporočeno pošto. Pomagajo si lahko tudi s posebnimi obrazci za uveljavljanje stvarne napake, ki so brezplačno dostopni na spletu, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Ali ima omenjeno podjetje to licenco in dovoljenje ministrstva za zdravje, nismo izvedeli, saj v podjetju nihče ne dviguje telefona, posneto je le sporočilo, da zavoljo epidemije obratujejo le preko navadne pošte, na elektronska vprašanja pa se niso odzvali. Po podatkih, ki jih je od zdravstvenega inšpektorata prejela Zlata, pa podjetje tega, vsaj v preteklosti, ni imelo. "Kot mi je dejala inšpektorica, so marca letos podjetju izdali odločbo o prepovedi opravljanja zdravstvene dejavnosti, podana je bila tudi kazenska ovadba na javno tožilstvo," opisuje sogovornica. "Meni se to zdi res podlo, da takole harajo naokoli in služijo na račun nas, starejših, ko dobro vedo, da zaradi starosti seveda že vsakega kaj muči," doda.
Premislite, koga spustite v dom
Kako se potem sploh zavarovati pred nepoštenimi poslovnimi praksami? "Tržni inšpektorat potrošnikom v primerih, ko pri njihovih vratih nepričakovano pozvoni akviziter oziroma oseba, ki ponuja določeno blago ali storitve, svetuje določeno mero previdnosti. Vstop v svoje bivališče naj potrošnik dovoli le, če ga ponudba blaga ali storitve zanima. Pred vstopom naj od akviziterja zahteva, da mu pojasni, v imenu koga nastopa in kaj ponuja. Če potrošnik predstavitve ne želi, akviziterju ne sme dovoliti vstopa. Če akviziter vztraja ali celo želi brez privolitve potrošnika vstopiti v njegovo bivališče, lahko potrošnik za pomoč pokliče policijo, s tem lahko seznani tudi tržni inšpektorat. Če se oseba, ki ponuja določeno blago oziroma storitve, noče predstaviti in/ali povedati, v imenu katerega podjetja nastopa, obstaja sum, da opravlja delo na črno. Potrošnik naj s tako osebo ne sklepa pogodb, saj bo v primeru napak na blagu oziroma pri storitvi lahko imel težave pri uveljavljanju svojih pravic, hkrati pa se bo štel za sostorilca pri delu na črno. O sumu dela na črno naj potrošnik obvesti finančno upravo," naštevajo. Predvsem pa poudarjajo: "Potrošnik naj pred odločitvijo za nakup blaga ali storitve temeljito premisli, ali to blago oziroma storitev dejansko potrebuje. Če o tem ni 100-odstotno prepričan, naj si vzame čas za premislek, saj bo zaradi preuranjene odločitve utrpel določene stroške (na primer stroške vračila prejetega blaga). Prav tako ni nujno, da je cena ponujenega blaga oziroma storitve dejansko ugodna glede na ponudbo drugih podjetij na trgu, predvsem recimo v primerjavi z enako ponudbo v spletnih trgovinah ali celo običajnih prodajalnah. Če je potrošnik kljub vsem navedenim nasvetom kupil določeno blago ali sklenil pogodbo za določeno storitev, nato pa je po premisleku ugotovil, da se je prenaglil, naj takoj, najkasneje pa v 14 dneh, podjetju pisno s priporočeno pošiljko pošlje svojo odstopno izjavo. Zadostuje, da zapiše, da odstopa od pogodbe, ki pa jo mora opredeliti (zapisati, da gre za pogodbo, sklenjeno na primer dne 21. 10. 2020, št. 123456, za nakup določenega izdelka). Potrošnik ima namreč v primeru sklenitve pogodbe zunaj poslovnih prostorov pravico, da v 14 dneh od prevzema blaga podjetju sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. V nadaljnjih 14 dneh mora morebiti že prejeto blago podjetju tudi vrniti."
Enkratne priložnosti smete tudi zamuditi
"Če so rok za odstop zamudili, naj preverijo, ali jih je prodajalec pisno obvestil o pravici do odstopa od pogodbe. Če jih ni, se rok za odstop podaljša za 12 mesecev. Dokazno breme o zagotovitvi obveznih informacij nosi prodajalec," dodajajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Na njej močno obsojajo kakršnekoli zavajajoče prakse prodajalcev, "še posebej če so tarča starejši potrošniki, ki jih prodajalci obiskujejo na domu. Težava so lahko tudi razna srečanja in izleti, kjer potrošnikom pogosto vzbujajo občutek, da morajo nekaj kupiti. Gre za dolgoletne prakse, ki jih je zelo težko nadzorovati in preprečevati. Zato vsem potrošnikom svetujemo, naj ne sklepajo pogodb in podpisujejo kakršnihkoli listin, če nimajo časa za temeljit razmislek in možnosti, da pred podpisom pogodbo v miru preberejo. Prav tako naj ne nasedajo obljubljenim domnevno visokim popustom ali drugim obljubam o enkratnih priložnostih, ki jih ne smejo zamuditi. Vsekakor prodajalca o odločitvi ni treba obvestiti na licu mesta." Ob tem dodajajo: "Kadar potrošniki ne vedo, kako ukrepati, naj čim prej obvestijo vsaj svoje bližnje ali prijatelje, ki jim bodo morda znali pomagati. Če menijo, da so bili žrtve nepoštene prakse, naj podajo tudi prijavo na tržni inšpektorat."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
