Predstavniki vseh večjih slovenskih bank ugotavljajo, da v času epidemije koronavirusa obseg slabih posojil ni zrasel

Z Banke Slovenije sporočajo, da se je med epidemijo koronavirusa (na srečo) nadaljevalo zmanjševanje nedonosnih izpostavljenosti (NPE) v praktično vseh delih portfelja. Izjemi sta gostinstvo z rastjo NPE od četrtega kvartala leta 2020 in potrošniška posojila, kjer so NPE naraščale v prvi polovici leta 2021 in se nato ustavile na doseženi ravni. Letos januarja je obseg NPE v slovenskem bančnem sistemu upadel na zgodovinsko nizkih 640 milijonov evrov ali na 1,2 odstotka, pri čemer je pri gostinstvu delež NPE 12,9-odstoten. Delež NPE se je pri potrošniških posojilih povečal na 3,7 odstotka, pri stanovanjskih posojilih pa je zdrsnil na 1,5 odstotka. Delež NPE nefinančnih družb z odlogi pa je januarja dosegel 8,4 odstotka, kjer pa ob gostinstvu izstopa še gradbeništvo.

Spremenjen finančni položaj zaupati banki

V Novi KBM povečanega obsega slabih posojil v zadnjih dveh letih ne zaznavajo. Prizadevajo si, da jih stranke vidijo kot zanesljivega partnerja, ki jim odgovorno stoji ob strani ves čas odplačevanja obveznosti, zato strankam svetujejo, da če se soočajo s spremenjenim finančnim položajem, naj to čim prej zaupajo banki. "Le na tak način lahko iščemo obojestransko sprejemljive individualne rešitve. Na podoben način, torej z iskanjem individualnih rešitev, smo doslej pomagali tudi tistim strankam, ki skladno z interventnimi zakoni niso bile upravičene do državnih oblik pomoči gospodarstvu. Zavezani smo odgovornemu kreditiranju, hkrati pa se zavedamo naše pomembne vloge pri odpravljanju posledic gospodarske krize, ki je nastala zaradi epidemije covida-19," menijo na Novi KBM.

Med epidemijo je tudi NLB skladno z lokalno zakonodajo in smernicami Evropske centralne banke (ECB) odobrila večje število moratorijev tako fizičnim kot pravnim osebam. Sheme odloga plačil so konec preteklega leta skoraj v celoti že potekle, odplačevanje posojil pa se nadaljuje skladno s sklenjenimi pogodbami. "Epidemija koronavirusa ni imela pomembnega vpliva na kvaliteto kreditnega portfelja NLB. Obseg slabih posojil se v naši banki vztrajno znižuje, delež teh je bil pred začetkom epidemije celo višji kot konec leta 2021. Banka je znižanje deleža slabih posojil dosegla z aktivnim upravljanjem problematičnih naložb, kakor s previdno politiko kreditiranja, ki temelji na presoji kreditne sposobnosti komitentov," ugotavljajo v NLB.

Letos se kažejo številne negotovosti

Delavska hranilnica (DH) pa je že pred epidemijo imela obseg slabih posojil pod povprečjem bančnega sistema. Kljub epidemiji je v zadnjih dveh letih uspela ta obseg znižati še za dodatnih 20 odstotkov. Večinski del kreditnega portfelja hranilnice namreč predstavljajo krediti prebivalstvu, kjer je bil negativen učinek pandemije koronavirusa bistveno manjši kot pri podjetniškem financiranju. Hranilnica je imela tako tudi konec leta 2021 enega najnižjih deležev slabih posojil, ki je znašal 0,98 odstotka, medtem ko je bil v bančnem sistemu 1,60 odstotka. "V tem letu se sicer v svetu kažejo številne negotovosti, ki izhajajo iz inflacijskih pritiskov, strukturnih neskladij (cene surovin in transporta) in posrednih posledic vojne v Ukrajini. Kljub temu v DH predvidevamo, da bomo s konzervativno politiko oblikovanja oslabitev in ustrezno podporo strankam, ki bi v negotovih razmerah začasno potrebovale več likvidnosti, še naprej ohranjali nizek delež slabih posojil in dosegali poslovne rezultate v skladu s poslovno strategijo," ostajajo optimistični v DH.