Luka Mlakar
V kampanji se bodo kopja lomila zlasti pri odnosu do Janševe vlade in pandemije.
Bo epidemija covida-19 pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami v ospredje potisnila teme, kot so zdravstvo, okolje in gospodarstvo, ali se bo predvolilna kampanja vrtela okoli dnevnopolitičnih sporov in afer? "Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, ali opazovalci in zlasti politične stranke predpostavljajo, da je volilno telo pretežno racionalno ali ni. Če bi verjeli, da je racionalno, potem bi morale stranke tekmovati v tem, na kakšne načine predlagajo krepitev javnega zdravstva in kapacitet za oskrbo starejših, saj je epidemija jasno in kruto razgalila, da sta ta dva sistema kadrovsko in finančno podhranjena," poudarja sociolog in predavatelj na ljubljanski filozofski fakulteti Gorazd Kovačič. Po njegovih besedah trenutno kaže bolj nasprotno, torej da bo politiko bolj kot iskanje rešitev za posamezna vsebinska področja zaposlovala polarizacija Janša - antijanša.
Epidemija v drugem planu
"Ta razprava ne bo programska, temveč bo nagovarjala razpoloženje ljudi. Slednje je pri številnih preusmerjeno na neko nadomestno tarčo, na primer zoper cepljenje ali omejitve javnega življenja, in pomeni iracionalen način izražanja nezadovoljstva. To taktiko psihološkega nagovarjanja ljudi s prikazovanjem nasprotja med razpoloženjem pod sedanjo vlado in med občutkom varnosti, gotovosti in perspektivnosti, kar naj bi obetale opozicijske stranke, lahko zasledimo tudi pri novih obrazih," poudarja Kovačič. "Če ne bodo pred volitvami predstavile svojih programov, je toliko bolj verjetno, da se bodo po volitvah zatekle k neoliberalnim receptom," dodaja sociolog.
Luka Lisjak Gabrijelčič: "To bo verjetno zelo zelo ostra in divja kampanja ali pa neke vrste kampanja zatišja."
"Različni pristopi bodo rezultat trenj med strankami"
"Ne glede na to, kaj bo v kampanji, je realnost takšna, da bo prisilila stranke, zlasti opozicijske, v polno rekonfiguracijo. Mislim, da bomo imeli štiri zelo pestre mesece združevanja, pogajanj in ustanavljanja novih strank. Znotraj tega se bodo tudi zlasti prek kadrovske politike razčistila nekatera temeljna vprašanja. Naslednja vlada bo soočena s tem, da bo morala probleme, začenši s stanjem v zdravstvu, začeti reševati precej bolj proaktivno. To pomeni, da se bodo znotraj teh političnih strank zelo močno kresale različne vizije, kako pristopiti do tega. Ljudem to ne bo toliko javno predstavljeno v kampanji, bo pa očitno iz razmerij sil in trenj med strankami in znotraj polov," meni Luka Lisjak Gabrijelčič in dodaja, da bodo različni pristopi, kako reformirati družbene podsisteme, prišli na dan na podlagi trenj med posameznimi strujami, zlasti znotraj opozicije.
Energetika, postogljično gospodarstvo ali floskule o zelenem
Eno od bolj izstopajočih tem bi pred tokratnimi volitvami tudi glede na uspeh pobudnikov lanskega referenduma o vodah lahko bilo okolje. "Pojavljajo se nove stranke, ki poskušajo nagovoriti predvsem ekološko zavest mlajših generacij, zanimivo pa je potem gledati, kako na to odgovarjajo etablirane stranke z večjo in širšo podporo," poudarja Kovačič. Ključni temi in dilemi sta reforma energetike in prehod v postogljično gospodarstvo. "Vsaka rešitev bo draga in govoriti o tem v času velike podražitve energentov je politično neprikladno," razlaga Kovačič. SDS in NSi v zadnjih mesecih promovirata drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, medtem ko je Robert Golob pred svojo politično reaktivacijo zagovarjal tranzicijo z obsežnimi vlaganji in subvencijami v fotovoltaike oziroma sončne elektrarne. "Za stranke KUL se zdi, da se tej temi izogibajo, ker je to spolzek teren, in bodo raje ostale pri načelnih floskulah o zelenem. Vendar pa s tem razpravo o tem strateškem vprašanju prepuščajo svojim tekmecem na levi in na desni," še pravi Kovačič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
