Članek nepravilno navaja, da Marjanu Batagelju grozi, da bo moral plačati dodatni davek, ki naj bi znašal pet milijonov evrov "neplačanega davka" in da bo moral Marjan Batagelj še prepričati davčne inšpektorje, da deleža v svojem podjetju ni prodal zato, da bi plačal manj davka. V podjetju Batagel&Co. se je namreč že januarja 2024 zaključil davčni inšpekcijski nadzor, katerega predmet je bil tudi odkup lastnega deleža. Davčni nadzor je potrdil, da odkup lastnega deleža ni bil del drugega, širšega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki bi kot celota lahko služila kakršnemu koli nedovoljenemu davčnemu izogibanju, kar tudi pomeni, da Marjanu in Katji Batagelj iz naslova odkupa lastnega deleža ne bo potrebno plačati dodatnega davka. V celotnem poslu je bila sklenjena le ena prodajno-nakupna pogodba, pred odkupom je bila opravljena uradna cenitev lastnega deleža v lastniškem kapitalu družbe Batagel&Co. kot tudi vrednost naložb družbe Batagel & Co. v njene odvisne družbe, kupnino pa je družba plačala iz poslovnega računa. Obenem je bilo ugotovljeno, da sta družbenika ob odsvojitvi dela njunih poslovnih deležev oproščena plačila dohodnine od dohodka iz kapitala, ker je trajalo lastništvo deležev vsakega izmed njih več kot 15 let.
Ne drži, da je družba Postojnska jama bankomat za davčne manevre Marjana Batagelja. Članek pravilno navaja, da je lastništvo družbe Postojnska jama v 75 % lasti družbe Batagel&Co. in 25 % lasti Občine Postojna – v točno takem razmerju pa se posledično delijo tudi dividende. Sklepi o delitvi dividend so se sprejemali na skupščinah družbe in so bili v štirinajstih letih vselej, razen enkrat, soglasno sprejeti.
V štirinajstih letih, odkar je družba Batagel & Co. skupaj z Občino Postojna kupila družbo Turizem Kras (danes Postojnska jama) je bilo tako Občini Postojna izplačanih skoraj 9,5 milijonov evrov dividend. Skupaj s koncesijsko dajatvijo, nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, turistično takso in prispevkom iz naslova najemne pogodbe za Predjamski grad se je vseh izplačil nabralo za dobrih 31,5 milijonov evrov, kar predstavlja v zadnjih letih več kot 10 % letnega občinskega proračuna. Pred tem, v času lastništva Istrabenza, je Občina Postojna dobila zgolj slabih 4,4 milijonov evrov, kar je več kot sedemkrat manj.
Ne drži, da družba Batagel&Co. ni imela denarja za odkup lastnega deleža. Družba Batagel&Co. je bila ustanovljena leta 1990 kot ena prvih zasebnih gospodarskih družb v Sloveniji. V vseh letih je delovala dobičkonosno in je izrazito kapitalsko ustrezna. Lastnika si v več kot tridesetih letih dela nista izplačala niti evra dobička. Vse dobičke je družba Batagel&Co. vlagala v posel in zato je danes organizirana kot holding. V svojem portfelju ima finančne in nefinančne naložbe. Dejstvo je, da dober gospodar denarja ne drži na računu, pač pa ga premišljeno vlaga, da ga lahko po potrebi sprosti z odprodajo finančnih ali nefinančnih naložb. Ključni denarni tok je bil tako ob odkupu lastnega deleža ustvarjen tudi z odprodajo finančnih naložb.
Ne drži navedba, da je družba Postojnska jama v času lastništva družbe Batagel&Co. drastično podražila vstopnino. Višina vstopnine za Postojnsko jamo spada v globalnem merilu v srednji cenovni razred cene ogledov svetovnih znamenitosti. Ob nakupu družbe, pred štirinajstimi leti, je bila vstopnina 22,00 evrov, danes pa znaša 29,90 evrov, kar predstavlja podražitev za dobrih 35 %. V istem obdobju je bil indeks rasti cen posameznih življenjskih potrebščin kot sledi: hrane in pijače 159 %, stanovanja, vode, električne energije, plina in drugega goriva 160 %, zdravstva 135 %, v naši dejavnosti restavracij in hotelov pa kar 156 %. Povprečni indeks rasti cen vseh življenjskih potrebščin je bil v tem obdobju natanko 135 %. Inflacija je v tem obdobju do konca septembra znašala 134,8 %. Zaključiti je, da je bila rast cene vstopnic zgolj usklajena z rastjo inflacije in ne gre za nikakršne drastične podražitve. Nasprotno, glede na rast povprečne plače v Sloveniji, ki se je z 1.494,00 evrov v letu 2010 povečala na 2.354,00 evrov v letu 2024, kar predstavlja 158 % rast, lahko sklepamo, da smo cenovno bolj dostopni za slovenskega gosta, ki lahko v določenih obdobjih Postojnsko jamo obišče po posebej ugodni ceni. Konkretno, prav v času krompirjevih počitnic, bo štiričlanska družina za obisk Postojnske jame odštela zgolj 59,90 evrov.
Ne drži, da je družba Postojnska jama v letu 2023 plačala vsega dva milijona evrov koncesijske dajatve (koncesnine) in ne tri milijone evrov, kolikor ji nalaga koncesijska pogodba. Avtorja članka od plačane koncesnine napačno odštevata znesek investicij v državno jamsko infrastrukturo. Predmet koncesije je namreč izključno naravna vrednota Postojnska jama skupaj z vso jamsko infrastrukturo, ki je v državni lasti, ne pa tudi hoteli, restavracije, blagajne, trgovine, zemljišča ob Postojnski jami, Jamski dvorec, parkirišča, Modrijanova domačija, razstavni paviljon, sanitarije in vsi ostali pripadajoči objekti Parka Postojnska jama. Vse te nepremičnine in premičnine so last družbe Postojnska jama d.d. in so bile v okviru družbe Postojnska jama predmet nakupa s strani družbe Batagel&Co. v letu 2010. Kot sicer pravilno navaja članek, je kupnina za večinski delež znašala slabih 10 milijonov evrov, kar je predstavljalo več kot štirinajstkratnik takratnega EBITDA družbe. Vsa jamska infrastruktura v Postojnski jami, kot na primer poti, električna razsvetljava, objekt v jami, nizkonapetostno omrežje, je v državni lasti. Država skladno s programom vlaganj, ki ga vsako leto posebej potrdi Odbor za koncesijo in Vlada RS, del sredstev iz koncesnine, ki smo jo tudi lani plačali v višini tri milijone evrov, vloži v ohranjanje in posodabljanje jamske infrastrukture. Torej ne drži, da je plačana koncesnina znašala dva milijona evrov, ampak so bili skladno s koncesijsko pogodbo plačani trije milijoni evrov, od tega je en milijon evrov država vložila v svojo, jamsko infrastrukturo.
Ne držijo tudi navedbe članka, ki jih avtorja navajata kot zanimivost v zvezi z nakupom Ravbarjevega gradu. Družba Larix Invest je bila do pripojitve k družbi Batagel&Co. v njeni 100 % lasti. Že samo ime družbe nakazuje, da se je ukvarjala z investicijami, med katerimi je bil tudi nakup kompleksa Ravbarjevega gradu. Kompleks je sestavljen iz zemljišč, zelenih površin, dveh poslovnih objektov in stanovanjskega objekta. Katja Dolenc Batagelj je na podlagi cenitve odkupila zgolj stanovanjski objekt s pripadajočim zemljiščem. Del kupnine je poravnala z bančnim kreditom, del je vplačala v gotovini. Ta kupoprodaja je bila prav tako predmet inšpekcijskega davčnega pregleda, v okviru katerega je bila inšpektorjem predložena vsa zahtevana dokumentacija in listine. Ugotovljenih nepravilnosti ni bilo. Članek zmotno navaja da je bil kompleks Ravbarjev grad najprej kupljen za 2,5 milijona evrov, potem pa ga je za (avtorjema) neznano kupnino odkupila Katja Dolenc Batagelj. Iz javno dostopnih podatkov je jasno razvidno, da se je nakup nanašal zgolj na stanovanjski del, preostanek pa je ostal v lasti podjetja.
Res pa je, da smo družbo Postojnska jama iz propadajočega podjetja razvili v enega najuspešnejših turističnih podjetij v regiji z nadpovprečnimi plačami zaposlenih, ki izplačuje maksimalni regres, trinajsto plačo in stimulacije za uspešne in predane sodelavce. Dobičke poleg tega vlagamo v investicije in razvoj, hkrati pa družba izplačuje tudi dividende – med drugim manjšinskemu lastniku, Občini Postojna, ki ji prav te dividende in drugi prihodki iz uspešnega poslovanja Postojnske jame omogočajo uresničevanje družbeno odgovornih nalog.
In nenazadnje. Samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta smo vplačali 2,8 milijonov evrov davka na dodano vrednost. Torej smo tudi v tem pogledu eden večjih turističnih "izvoznikov" davka. In res je tudi, da se za dobrimi in uspešnimi podjetji vedno kadi.
Marjan Batagelj,
predsednik upravnega odbora in Postojnska jama d.d.
