Luka Mlakar
Boštjan Poklukar, ki spada v nekdanji kadrovski bazen LMŠ, po lanski združitvi strank pa je postal član Gibanja Svoboda, je v igri za novega notranjega ministra vseskozi veljal za najresnejšega naslednika Tatjane Bobnar. Notranje ministrstvo je vodil že v času vlade Marjana Šarca, od junija lani pa vodi upravo za vojaško dediščino pod okriljem ministrstva za obrambo. Predlog za imenovanje Poklukarja za novega notranjega ministra je premier Robert Golob že poslal v državni zbor.
Boštjana Poklukarja povezujejo z Damirjem Črnčecem
Poklukar je po izobrazbi magister javne uprave, od leta 1991 pa je zaposlen na ministrstvu za obrambo. Kot pripadnik Slovenske vojske je opravljal različne naloge in dosegel čin višjega štabnega vodnika. Bil je odlikovan z bronasto medaljo generala Maistra in srebrno medaljo Slovenske vojske, kot udeleženec v vojni za Slovenijo pa tudi s spominskim znakom Stražnice 1991. Od leta 2015 je bil Poklukar zaposlen v upravi za zaščito in reševanje, kjer je med drugim vodil regijski center za obveščanje Kranj.
Z vrnitvijo Poklukarja na vrh notranjega ministrstva, če bo seveda dobil zeleno luč poslancev, naj bi se po mnenju poznavalcev zakulisnega dogajanja v policiji povečal vpliv državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca. Kot je znano, je bil Črnčec pred leti mentor Poklukarjevega magistrskega dela na fakulteti za državne in evropske študije v Kranju, Poklukar pa naj bi bil na drugi strani tisti, ki je Črnčeca spoznal in politično povezal s Šarcem, ki je kasneje postal predsednik vlade.
V sporu med premierjem Golobom in nekdanjo ministrico Bobnar glede domnevnih političnih pritiskov na policijo, ki se je končal z odstopom ministrice, se je Poklukar postavil na stran predsednika vlade. Kot je takrat ocenil za Televizijo Slovenija, je šlo za politično izsiljevanje predsednika vlade s strani ministrice. "Ko izgubiš zaupanje predsednika vlade, seveda takoj greš, ne pa da še politično mrcvariš predsednika vlade in celotno vlado še cel teden do tvojega odstopa," je bil do Bobnar kritičen Poklukar.
V povezavi z Golobovimi zahtevami po "očiščenju" policije pa je Poklukar dejal, da je tudi civilna družba zahtevala, da se policijo depolitizira. "Ko danes pogledamo znotraj slovenske policije, vidimo, da so tam še vedno ljudje, ki so odločali o tem, da so s protestov odnašali bralce ustave, špricali z vodnim topom množico in zaplinjali Ljubljano. Tu bo treba narediti domačo nalogo in verjamem, da bo naslednja garnitura na ministrstvu za notranje zadeve to tudi naredila," je decembra lani dejal Poklukar.
Zaslišanje Poklukarja predvidoma naslednji ponedeljek
Državni zbor bo po napovedih premierja Goloba o kandidatu za ministra odločal na naslednji redni seji, ki se bo začela 20. februarja. Še pred tem kandidata čaka predstavitev načrtov pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Kandidat za ministra se mora namreč po poslovniku državnega zbora najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature predstaviti pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora. To pomeni, da bi lahko zaslišanje Poklukarja sicer sledilo že v tem tednu, a se za zdaj kot najverjetnejši datum omenja naslednji ponedeljek. (STA)
Bervar Sternad: Poklukar ni primeren za notranjega ministra
S Poklukarjevim preteklim delom na notranjem ministrstvu sicer niso bili najbolj zadovoljni v nevladnih organizacijah. Kot je za Dnevnik dejala direktorica PIC – Pravno informacijskega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad, je Poklukar kot minister prisluhnil njihovim predlogom, a dialog ni prinesel nobenih rezultatov. "Glede na dosedanje izkušnje, ki jim imamo z njim, predvsem na področju kompetentnosti, in glede na to, na kaj vse opozarjamo v našem pismu, ocenjujemo, da Poklukar ni primeren za ministra za notranje zadeve," je bila jasna Bervar Sternad. Da sodelovanje z ministrstvom v času, ko ga je vodil Poklukar, ni bilo najbolj učinkovito, je poudaril tudi direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori, a je dodal, da pismo, ki ga je 15 nevladnih organizacij v povezavi z imenovanjem novega notranjega ministra prejšnji teden poslalo predsedniku vlade, ni konkretno uperjeno proti nikomur.
"Resor notranjega ministrstva je izjemno pomemben, to smo še posebej videli pod prejšnjo vlado, ki je tam naredila veliko škode. Zdaj je potrebno to škodo sanirati. Ministrica Bobnar je ministrovanje pričela zelo obetavno, na ministrstvo je povabila tudi nekaj zelo kompetentnih ljudi, takoj je začela razreševati nekatere glavne probleme, in to v dialogu s civilno družbo. To je zdaj nekako zastalo, to nas skrbi, in ključni namen tega pisma je, da to skrb izrazimo," je pojasnil Šori. Omenjeno pismo so med drugim podpisali v PIC – Pravno informacijskem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenija, Mirovnem Inštitutu, Slovenski filantropiji, Društvu za nenasilno komunikacijo, Delavski svetovalnici ... "Ključna področja, ki smo jih izpostavili v pismu, je treba nasloviti čim prej, tukaj je nekaj res zelo urgentnih zadev, ki jih je potrebno rešiti," je dodal Šori.
Od novega ministra pričakujejo odprtost in pripravljenost na dialog
In kaj od novega notranjega ministra pričakujejo nevladniki? Kot so poudarili, je ministrstvo za notranje zadeve ena od ključnih institucij v državi za zagotavljanje varnosti prebivalcev Slovenije, pregon kriminalitete ter varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor tudi demokratičnih načel delovanja: "Zato vas pozivamo, da to upoštevate pri izbiri novega ministra oziroma ministrice, ki bo prevzel oziroma prevzela odgovornost za delovanje države na teh področjih," so v pismu predsedniku vlade zapisali predstavniki nevladnih organizacij.
Kot so poudarili, imajo nekatere nevladne organizacije z vsakokratnimi ministri in ministricami za notranje zadeve že dolgoletne izkušnje, ki variirajo od zelo dobrih do tistih, ko komunikacije in sodelovanja med nevladniki in ministrom sploh ni bilo: "Odprtost in pripravljenost na konstruktiven in strokoven dialog zato za nas ostaja temeljno pričakovanje, še posebej, če naj se nadaljuje že zastavljeno delo in sodelovanje, ki nakazuje učinkovito uresničevanje predvolilnih zavez."
V pismu predsedniku vlade so izpostavili šest ključnih področij, kjer delo bodisi že poteka oziroma je bilo načrtovano in vključuje tudi sodelovanje notranjega ministrstva z nevladnimi organizacijami in iniciativami. V povezavi s tem so navedli novo celovito strategijo na področju migracij, prenovo zakonov o mednarodni zaščiti in o tujcih, pripravo zakona o integraciji in zakona, ki bi uredil položaj otrok brez spremstva, prenovo zakona o javnih zbiranjih ter ukrepe na področju preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Ob tem tudi poudarjajo, da bi bilo treba skladno s standardi varovanja človekovih pravic urediti položaj izbrisanih brez stalnega prebivališča, pa tudi drugih ljudi z neurejenim statusom, katerih bivanje pri nas se dolgotrajno tolerira.
"Od novega vodstva ministrstva pričakujemo senzibilnost do zgoraj navedenih tem in nadaljevanje že začetega skupnega dela ter konstruktivnega dialoga, iskanje rešitev v največjem interesu varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zaščito demokratičnih načel delovanja. Vsa navedena področja nevladne organizacije dobro poznamo in lahko prispevamo k iskanju dobrih rešitev, s svojim znanjem in izkušnjami pa smo seveda pripravljeni podpreti novega ministra oziroma novo ministrico,"
predsedniku vlade sporočajo nevladniki.
Celotno pismo nevladnikov premierju Robertu Golobu objavljamo spodaj.
Predsednik vlade, dr. Robert Golob
Spoštovani g. predsednik Vlade RS dr. Robert Golob,
v imenu skupine nevladnih organizacij in iniciativ, ki delujemo na področjih, povezanih z resorjem Ministrstva za notranje zadeve, se na vas obračamo v trenutku, ko še ni znano ime nove ministrice_ a za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve je ena od ključnih institucij v državi za zagotavljanje varnosti prebivalk_cev in pregon kriminalitete ter varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor tudi demokratičnih načel delovanja. Zato vas pozivamo, da to upoštevate pri izbiri novega ministra_ce, ki bo prevzel_a odgovornost za delovanje države na teh področjih. Ob tem glede na pretekle izkušnje, še posebej v mandatu predhodne vlade, in že zastavljeno delo v mandatu vaše vlade, izpostavljamo nekaj poudarkov, ki so vam lahko v pomoč pri iskanju najustreznejše kandidatke_a.
Nekatere podpisane organizacije imamo s sodelovanjem z ministrico_om za notranje zadeve že dolgoletne izkušnje in te variirajo od zelo dobrih do tistih, ko komunikacije in sodelovanja sploh ni bilo. Odprtost in pripravljenost na konstruktiven in strokoven dialog zato za nas ostaja temeljno pričakovanje, še posebej, če naj se nadaljuje že zastavljeno delo in sodelovanje, ki nakazuje učinkovito uresničevanje predvolilnih zavez.
Ob tem izpostavljamo nekaj ključnih področij, kjer delo bodisi že poteka ali je bilo načrtovano in vključuje tudi sodelovanje MNZ z nevladnimi organizacijami in iniciativami.
1. Nova strategija na področju migracij
Napovedana celovita prenova strategije, ki bi po prvotnih načrtih morala biti pripravljena do februarja 2023, je nujna in bi morala biti pripravljena prioritetno. Obstoječa strategija neustrezno obravnava integracijo in solidarnost, s čimer se med drugim ustvarja pogoje za širjenje nestrpnosti do migrantk_ov in politično instrumentalizacijo tematike. Pričakujemo, da bo strategija naslovila vse vidike migracij z vizijo za naprej ob upoštevanju potreb in interesov tako družbe kot migrantov. Strategija mora preseči zastarela razumevanja varnosti, ki jih je do nedavno zagovarjala praktično vsaka vladna politika, in se usmeriti k vrednotam vključevanja, solidarnosti in enakopravnosti.
2. Prenova Zakona o mednarodni zaščiti in Zakona o tujcih
Veljavna zakonodaja postavlja nepotrebne ovire tujcem, preprečuje njihovo integracijo in odvrača tuje delavce, študente in raziskovalce od odločitve, da bi svoje potenciale uresničili v naši državi. V prejšnjem mandatu vlade so bile sprejete nekatere zakonske spremembe, ki bi jih bilo treba čim prej odpraviti, kot je podaljšanje dobe za možnost združevanja družin, ukinitev enkratne socialne pomoči ob odhodu iz Azilnega doma za osebe, ki so pridobile status, omejevanje gibanja prosilcev na področje občine ipd. Prenova je potrebna ne le zaradi zagotovitve učinkovitejših postopkov, ampak tudi zaradi ustreznega spoštovanja človekovih pravic in upravljanja z migracijami v dobrobit vseh. Bistveno je tudi, da prenova omenjene zakonodaje sledi zastavljeni strategiji, ne pa da – kot v mnogočem velja za obstoječo ureditev – migrante obravnava v glavnem le kot varnostno grožnjo.
3. Priprava Zakona o integraciji in zakona, ki bi uredil položaj otrok brez spremstva
Če želimo postati vključujoča družba, je treba sedanji pristop k integraciji razširiti, saj ta ne zadeva le migrantov, temveč celotno družbo. Zato bi bilo treba integracijo nasloviti celovito, upoštevaje relevantne stroke. Nacionalne in mednarodne organizacije tudi že več let opozarjajo, da položaj otrok brez spremstva v Sloveniji ni ustrezno urejen. V Sloveniji so otroci še vedno pridržani v centru za tujce pod pretvezo, da zanje ni moč zagotoviti drugih varnih pogojev bivanja. Ker omejevanje svobode otroke v nobenem primeru ne more biti skladno z načelom največje koristi otroka, to zahteva hiter odziv in rešitve.
4. Skladno s standardi varovanja človekovih pravic bi bilo treba urediti položaj izbrisanih brez stalnega prebivališča, pa tudi drugih oseb z neurejenim statusom, katerih bivanje tukaj se dolgotrajno tolerira.
5. Zakon o javnih zbiranjih
Trenutni zakon je treba prenoviti, da bo glede na priporočila Sveta Evrope, presojo ESČP in USRS bolje usklajen z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. Potrebno je tudi nadaljnje raziskovanje policijskega odzivanja na proteste v preteklih letih ter sprejemanje ukrepov, ki bodo preprečili zlorabe v prihodnosti. Ukrepi ne smejo biti zgolj represivni (v smislu kazenskega pregona in drugačnega sankcioniranja odgovornih), ampak tudi izobraževalni in organizacijski.
6. Ukrepi na področju nasilja v družini in nasilja nad ženskami
Nasilje v družini, vključno z umori žensk, ima v Sloveniji alarmantne razsežnosti, zato bi ukrepanje na tem področju, med drugim tudi prenos dobrih praks iz tujine, moralo biti prioriteta vsake vlade. Cilj mora biti zmanjšati število žrtev. Pri tem je treba izboljšati praktično vse ravni odzivanja – preprečevanje (vključno z naslavljanjem širših družbenih okoliščin, ki spodbujajo tovrstno nasilje), zgodnjo intervencijo, krizno odzivanje in dolgoročno opolnomočenje žrtev. Treba je zagotoviti tako ustrezne zakonske rešitve kot njihovo implementacijo, v navedeno pa vključiti vse relevantne akterje, zlasti nevladne organizacije.
Od novega vodstva ministrstva pričakujemo senzibilnost do zgoraj navedenih tem in nadaljevanje že začetega skupnega dela ter konstruktivnega dialoga, iskanje rešitev v največjem interesu varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zaščito demokratičnih načel delovanja. Vsa navedena področja nevladne organizacije dobro poznamo in lahko prispevamo k iskanju dobrih rešitev, s svojim znanjem in izkušnjami pa smo seveda pripravljeni podpreti novo_ega ministrico_a.
Nevladne organizacije in civilne iniciative smo pomembno prispevale k razvoju dogodkov in standardov varstva človekovih pravic in vladavine prava v preteklosti in to bomo delale tudi v prihodnje, upamo, da v tvornem sodelovanju z vodstvom ministrstva za notranje zadeve in seveda tudi drugih ministrstev.
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, direktorica Katarina Bervar Sternad
Amnesty International Slovenija, direktorica Nataš Posel
Mirovni inštitut, direktor Iztok Šori
Društvo za nenasilno komunikacijo, predsednica Katja Zabukovec Kerin
Društvo SOS - telefon za otroke in ženske žrtve nasilja v družini, predsednica Maja Plaz
Slovenska filantropija, direktor Franci Zlatar
Delavska svetovalnica, predsednik Goran Lukić
Zavod Krog, predsednica EminaHadžić
Društvo Avanta Largo, predsednica Maja Hawlina
Zavod Emma, predsednica Dževada Popaja
Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, predsednik Robin Schweiger
Društvo Ključ, predsednica Polona Kovač
Kulturno izobraževalno društvo PINA, predsednica Mirna Buić
ADRA Slovenija, predsednica Katja Kotnik
Kulturno društvo Gmajna, predsednica Aigul Haikimova
