Kdo lahko postane mladi prevzemnik kmetije?
"Mladi prevzemnik lahko postane tisti, ki je star med 18 in 40 let, imeti pa mora najmanj šest hektarjev primerljivih površin. To na primer pomeni, da če ima en hektar njive, je to tudi en hektar primerljive površine, ali pa če ima dva hektarja travnikov, to predstavlja en hektar primerljive površine. Imeti mora tudi kmetijsko ali kakšno podobno izobrazbo, če tega nima, pa mora izvesti nacionalno poklicno kvalifikacijo. To je nekaj osnovnih pogojev."
Za uspešnost na razpisu pa mora pridobiti zadostno število točk.
"Da, točke posameznik pridobiva skupaj z že omenjenimi pogoji, izobrazbo in starostjo, ob tem pa se točkuje tudi to, kakšne cilje si mladi prevzemnik zastavi, iz katere občine prihaja in ali ima morda zemljišče z omejenimi dejavniki za kmetovanje."
Pa sta vloga in ustrezanje pogojem vse, da postaneš mladi prevzemnik?
"Sledijo le še postopki pri notarju in vpis v zemljiško knjigo. Sam postopek res ni zahteven, večji izziv je, da se družina odloči, komu oziroma ali sploh želi kmetijo predati. Najprej mora družina to razčistiti pri sebi. Če je v družini več otrok, se morajo najprej dogovoriti, kdo bo tisti, ki bo s kmetijstvom nadaljeval. Vedeti je treba, da tisti, ki bo kmetijo prevzel, dobi zemljo v celoti. Drugemu otroku na primer, ne smejo dati dela zemljišča, ker potem prevzemnik na razpisu ne bi bil uspešen. Lahko ga izplačajo v kakšni drugi obliki, ne sme pa dobiti na primer parcele. Dosedanji lastniki lahko obdržijo le hišo in pol hektarja zemljišča. Že tukaj se v marsikateri družini zatakne."
Kako potem rešujete te družinske izzive? Se tudi s takimi problemi kmetje obračajo na svetovalno službo?
"Vsekakor je to ena naših nalog. Najprej se pogovorimo z dosedanjim lastnikom kmetije in tako vidimo, kakšni so njegovi pomisleki. Ugotavljamo, da je ena večjih težav, da se bojijo za eksistenčni položaj. Če dosedanji lastniki še niso dovolj stari, da bi lahko šli v pokoj, se sprašujejo, od česa bodo živeli. V takih primerih mora mladi prevzemnik skupaj s partnerjem poskrbeti, da se bo dohodek na kmetiji porazdelil tudi med starše. Osnova za to pa so dobri odnosi. Če so odnosi v družini jasni, se člani med seboj pogovarjajo in si zaupajo, potem težav ni."
Ko se pogovorite z dosedanjimi lastniki, pa sledi načrtovanje z novim prevzemnikom?
"Oborožimo jih z najrazličnejšimi informacijami. Bodoči prevzemnik se nato odloči, ali bo kandidiral v sklopu A in se na kmetiji zaposlil ali pa bo kandidiral v sklopu B in bo še naprej opravljal svojo službo, ob tem pa bo imel kmetijo. Če se prijavi v sklop A, prejme 45.000 evrov spodbude, v primeru sklopa B pa 18.600 evrov. Treba je pripraviti jasno vizijo razvoja kmetije, si zastaviti cilje in jih tudi uresničiti. Ta denar je namreč namenjen za razvoj in pri tem mu pomagamo. Nekateri pridejo z jasnimi vizijami, spet druge moramo bolj usmerjati."
Te kmetije pa tudi po prevzemu spremljate še naprej. Kako se razvijajo?
"Običajno pomeni prenos nek nov zagon za kmetijo, sploh če ima dobro podporo v domačem okolju. Taki tudi po treh letih, ko se program mladega prevzemnika zaključi, dobro delajo naprej. Sredstva večina uporabi za to, da stvari na kmetiji nadgradi ali poveča pridelavo. Morda posodobijo strojno opremo, kupijo več zemlje ali živine, številni pa se lotijo tudi dopolnilnih dejavnosti. Večina nadaljuje z isto kmetijsko panogo."