Tina Recek
Vsako leto 10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Letos že tretjič zapored poteka pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji. Naše dejanje, ne glede, ali je veliko ali majhno, lahko namreč pri nekom, ki se spopada s stisko, obudi upanje in reši življenje. Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem, in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili, je rumeno-oranžna pentljica. Ob tej priložnosti bodo rumeno- oranžno osvetljene nekatere znamenitosti v več slovenskih regijah.
Številke na tem občutljivem področju niso spodbudne. Po svetu zaradi samomora letno umre več kot 700.000 ljudi. V Evropski uniji na sto tisoč ljudi v povprečju enajst ljudi stori samomor, pri nas 19 ljudi, kar nas uvršča nad evropsko in svetovno povprečje. In, kot je dejala na današnji tiskovni konferenci dr. Saška Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, nas na tem področju čaka še veliko dela.
Zaradi samomora lani umrlo manj ljudi kot leto poprej
Lani smo sicer zabeležili manj samomorov kot leta 2021. Tega leta je zaradi samomora umrlo 432 ljudi, lani pa 402 osebi, od tega je bilo 321 moških in 81 žensk. Kar pomeni, da so moški skoraj štirikrat pogosteje umrli zaradi samomora v primerjavi z ženskami. "V obdobju od 2013 do 2022 je med posameznimi leti prihajalo do nihanja samomorilnega količnika (število samomorov na sto tisoč prebivalcev), vendar lahko rečemo, da je količnik samomora rahlo upadal. Kar se tiče starostnih skupin, je bil samomorilni količnik v letu 2022 nižji pri višjih starostnih skupinah – nad 40 let –, medtem ko je bil v nižjih starostnih skupinah višji od povprečja v preteklih letih. Vendar glede na to, da je gibanje samomorilnega količnika v teh starostnih skupinah precej nestabilno in med leti prihaja do velikih nihanj bodisi navzgor ali navzdol, je pri zaključevanju in interpretaciji potrebna previdnost," je še opozorila Saška Roškar.
Varovalni dejavnik - razumevajoči bližnji
"Kadar smo v stiski, je najpomembnejši varovalni dejavnik, da imamo nekoga, ki nam prisluhne, da z njim delimo največje skrbi, da težave sliši in jih razume," je izpostavila dr. Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem in napovedala, da bo univerza med 19. in 23. septembrom organizirala svetovni kongres Mednarodne zveze za preprečevanje samomora, v okviru katerega bo potekal Dan povezovanja: za ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja, bližnje in žalujoče. Ta dogodek bo namenjen širši javnosti, z njim želijo ozaveščati o samomorilnem vedenju, širiti sporočilo, da je stisko mogoče rešiti, ter ponuditi oporo vsem, ki so zaradi samomora izgubili bližnje. "Slovenija je po mojem mnenju na tem področju unikatna. Čeprav imamo visok količnik samomora, še vedno nimamo večje skupine, društva žalujočih ob izgubi bližnjega zaradi samomora," je na glas razmišljala Vita Poštuvan.
Kam po pomoč v stiski
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan)
Društvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro)
TOM, telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)
Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet. Svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707. Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772
Reševalna služba 112
Najbolj nas tarejo partnerski problemi
Socialna delavka Jana Dragar iz Centra za psihološko svetovanje Posvet je poudarila, da je strokovna psihološka pomoč posameznikom v čustveni stiski pomemben dejavnik preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja, še posebno v okoljih, ki so s tem javnozdravstvenim problemom močno obremenjena. Po njenih besedah so težave, zaradi katerih klienti poiščejo pomoč v svetovalnicah Centra za psihološko svetovanje Posvet, različne. Najpogosteje so to problemi v partnerskem odnosu ali v širši družini. Žal se srečujejo tudi s hudimi stiskami, ko klienti že razmišljajo o samomoru. Če gre za začetke samomorilnih misli, kjer lahko pomagata strokovno voden pogovor in čustvena podpora, ostaja klient v obravnavi na Posvetu. Če pa gre za resnejše težave z jasno izoblikovanimi mislimi na samomor in celo načrtom, kako ga izvesti, je nujna takojšnja napotitev v ustrezne specialistične službe, k psihiatru.
Bogdan Dobnik iz društva Ozara Slovenija pa je napovedal dogodek, ki se bo odvil 20. oktobra, ko zaznamujemo svetovni dan duševnega zdravja. In sicer bo v Cankarjevem domu na ogled gledališka igra Kriplov zagovor po avtobiografski zgodbi Simona Šerbinka, ki je po poskusu samomora izgubil obe nogi, in še predstavitev njegovega avtobiografskega romana Življenje v podzavesti.
