Privatizacija javnega zdravstva ni rešitev

Kaj se skriva pod pojmom javno zdravstvo ter kako ga razumejo druge zahodnoevropske države, ki slovijo po dostopnosti, kvaliteti in cenovni učinkovitosti, so ugotavljali na današnji mednarodni konferenci Javno zdravstvo v Evropski uniji in Sloveniji. Organizirala sta jo ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije.

Osnovni izziv: starajoča se družba

Zdravnik v Sloveniji in Švici mag. Matej Beltram je poudaril, da je namen konference konstruktivno prispevati k izboljšanju slovenskega zdravstvenega sistema. Tega ne pesti le epidemija, ampak tudi več let trajajoče težave: čakalne dobe, koruptivna tveganja pri investicijah in pomanjkanje zdravstvenega kadra nasploh. "Osnovni izzivi prihodnosti bodo, kako se soočiti s starajočo se družbo," je poudaril. Beltram meni, da lahko prav možnost izbire med javnim in zasebnim dvigne kvaliteto zdravstva, a privatizacija javnega zdravstva ni rešitev.

Manko osebnih zdravnikov v Sloveniji je velik problem, saj kar tristo tisoč prebivalcev nima osebnega zdravnika in posledično niso vključeni v statistiko čakalnih dob, je izpostavil Beltram. Na Nizozemskem s pomanjkanjem osebnih zdravnikov nimajo takšnih težav, je dejal dr. Zoran Erjavec. "Če ima kdo preveč pacientov, jih bo prevzel kdo drug. Tisti, ki imajo več pacientov, imajo boljšo tudi finančno situacijo. Družinska medicina na Nizozemskem je privlačna, saj ima osebni zdravnik pomembno vlogo tudi v družbi, vključen je v veliko odločitev in v oblikovanje družbene ureditve," je pojasnil. Dr. Andrej Vranič je povedal, da imajo osebni zdravniki v Franciji okrog tisoč registriranih pacientov, kar je bistveno manj kot v Sloveniji. Večina je svobodnih zdravnikov, kar pomeni, da so plačani po učinku (torej po pregledih, ki jih opravijo), zato jim je v interesu, da se pacienti vračajo in da si, kot trdi, zanje vzamejo več časa.

Delitev bremena

Vranič meni, da sta enakost in solidarnost temelj francoskega zdravstvenega sistema. "Francoski pacienti, ki nimajo dovolj denarja za dodatno zavarovanje, imajo pravico do pregleda v vseh zasebnih institucijah, ki jih plača zdravstvena zavarovalnica. Tukaj je bistvena razlika s Slovenijo, kjer bolniki z nizkimi dohodki včasih ne morejo do operacije, ker se izvaja samo samoplačniško," je razložil Vranič. Zdravniki se lahko tudi odločijo, ali bodo svoj poklic opravljali kot javni uslužbenci ali pa bodo kot svobodni zdravniki sklenili pogodbo z zasebno kliniko - takšnih je okrog 55 odstotkov. Na Nizozemskem in v Franciji so si zasebne in državne bolnišnice razdelile breme, oboje so sprejele paciente s covidom.