Problematična predvolilna podpora Ivana Simiča. Generalni direktor Fursa ne skriva simpatij do predsednika SDS Janeza Janše

Matej Grošelj Matej Grošelj
01.04.2022 06:00

V Komisiji za preprečevanje korupcije pravijo, da bi se morali predstavniki institucij vzdržati javne podpore političnim strankam.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ivan Simič se je kot generalni direktor finančne uprave vmešal v predvolilno kampanjo. 
Anže Malovrh/STA

Generalni direktor finančne uprave (FURS) Ivan Simič je v političnem zapisu na svojem blogu javno podprl predsednika SDS Janeza Janšo in ga označil za najboljšega slovenskega premierja. Medtem ko opoziciji očita izključevanje, hkrati napoveduje, da bo na volitvah glasoval za tistega, ki mu je zaupal pomembne funkcije. Z Janšo, kot pravi, odlično sodelujeta, ob izražanju osebnih političnih preferenc pa se sklicuje na ustavo.

Simič ne vidi nič spornega

Tovrstni politični zapisi javnih uslužbencev na visokih položajih odpirajo vrsto vprašanj. Med drugim, ali je za generalnega direktorja finančne uprave manj kot mesec dni pred volitvami primerno, da poseže v polje politične tekme za oblast. Je zaradi zapisa, v katerem Simič favorizira največjo vladno stranko in njenega predsednika, načeto zaupanje javnosti v integriteto generalnega direktorja in institucije, ki jo vodi? Spomnimo, da je komisija za preprečevanje korupcije v začetku supervolilnega leta izrecno zapisala, "da ima funkcionar neodvisne institucije v obdobju pred volitvami še posebej veliko odgovornost za ohranjanje ne samo dejanske neodvisnosti, ampak tudi videza neodvisnosti funkcionarja in institucije, v kateri opravlja funkcijo".

Ivan Simič je v telefonskem pogovoru za Večer dejal, da ni imel posebnega razloga za politično izpostavitev v predvolilnem času. Prav tako ni pričakoval, da bodo njegove izjave naletele na tako širok odmev. "V zapisu ne vidim nič spornega. To je moja ustavna pravica in nikjer ni zapisano, da tega ne bi smel povedati," je dejal Simič. Izražanje lastnih političnih preferenc je primerjal s tem, da se tudi predsednik republike in ljubljanski župan lahko izrečeta, komu bosta namenila glas na volitvah. Ob tem velja podčrtati, da sta funkciji predsednika republike in župana politični, medtem ko je položaj generalnega direktorja finančne uprave strokovna funkcija. Janševa vlada je Simiča za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Fursa imenovala junija lani, novembra pa ga je ustoličila s polnim petletnim mandatom z možnostjo podaljšanja. Dodajmo, da je podjetje Simič & Partnerji, za katerim stoji Ivan Simič, lani nakazalo donacijo v višini 500 evrov za SDS, a ker prispevek ni bil skladen z zakonom o političnih strankah, so ga nato nakazali v humanitarne namene.

Furs mora biti apolitičen

Sebastijan Peterka iz Transparency International Slovenia je izpostavil, da funkcionarji izjemno prispevajo k ugledu organa, ki ga zastopajo, "zato je zaradi videza nepristranskosti njihovo delovanje na političnem parketu zagotovo do neke mere omejeno". "Pri komuniciranju funkcionarjev gre predvsem za odraz sposobnosti samoomejevanja in taktnosti, kdaj se je treba oglasiti, ter na kakšen način to prispeva k zmožnosti opravljanja funkcije skladno z uveljavljenimi standardi," meni Peterka in doda, da so bile v primeru Simiča verjetno bolj problematične njegove nedavne izjave, ki so vzbudile dvom o zakonitosti njegovega dela, kot pa izražanje osebnih političnih preferenc. Spomnimo, da je Simič v začetku decembra lani razburil z izjavo, da najboljšega dohodninskega plačnika vsako leto povabi na kosilo, pri čemer so se v javnosti pojavili dvomi, ali je generalni direktor finančne uprave imel utemeljen razlog za vpogled v podatke z oznako davčne tajnosti.

Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom Roberta Šumija je glede Simičevega vmešavanja v predvolilno kampanjo zapisala, da je profesionalnost institucij povezana z apolitičnostjo in strokovnostjo njihovega delovanja. "To vsekakor velja tudi za finančno upravo. Javnost o delovanju institucij nedvomno sodi na podlagi ravnanj predstojnikov institucij, saj so ti najbolj izpostavljeni. Dejanja, kot je javna podpora točno določeni politični opciji pred volitvami, so lahko problematična prav z vidika ustvarjanja dvoma o objektivnosti in neodvisnosti posameznika, kar posledično ustvarja dodatno nezaupanje v delovanje celotne institucije in celo javnega sektorja v celoti. Takšnih ravnanj bi se morali predstojniki institucij zato vzdržati, ne glede na ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja. Zavedati bi se namreč morali, da s svojim političnim opredeljevanjem vplivajo tudi na dojemanje in delovanje celotne institucije, ki jo vodijo, ter posledično na zaupanje v pravno državo. Takšno opredeljevanje je torej problematično ne glede na siceršnjo morebitno visoko strokovno usposobljenost in integriteto posameznika," so se za Večer odzvali v KPK.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta