Darja Kocbek
"Včasih smo govorili, da je kriza vsakih pet in deset let, danes je nova kriza že po šestih mesecih," je po sprejetju programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa za letos povedal minister za finance Andrej Šircelj. Vlada je oba dokumenta, ki ju je že poslala Fiskalnemu svetu in bruseljski Evropski komisiji, sprejela v času izjemnih tveganj, ki jih časovno ni mogoče opredeliti, saj ni mogoče oceniti, kdaj se bo končala vojna v Ukrajini, je še pojasnil finančni minister.
Sveža napoved Umarja upoštevana
Pojasnil je, da program stabilnosti sledi okvirom, ki so jih določile mednarodne institucije, predvsem Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska komisija. Vlada je po ministrovih besedah pri odločanju upoštevala tudi svežo napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Njegovi analitiki so v tej napovedi v primerjavi z lansko jesensko oceno za letošnjo gospodarsko rast znižali za 0,5 odstotne točke na 4,2 odstotka.
4,1 odstotka BDP naj bi bil letos primanjkljaj države, v letu 2023 pa naj bi padel na 2,97 odstotka.
Dolg sektorja država naj bi od letošnjih 73,3 odstotka BDP do leta 2025 padel na 68 odstotkov.
Proračunski prihodki naj bi med letoma 2022 in 2025 na leto rasli za 3 odstotke, odhodki pa za 1 odstotek.
Vlada predvideva, da bo javnofinančni primanjkljaj letos znašal 4,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), a že v prihodnjem letu bo z 2,97 odstotka BDP pod mejo 3 odstotke BDP, ki je predpisana v paktu za stabilnost in rast. Do leta 2025 je predvideno tudi zniževanje javnega dolga v deležu BDP, kar po Šircljevih besedah pomeni, da lahko govorimo o zdravih javnih financah. V letu 2025 bo po oceni vlade dosegel 68 odstotkov BDP. V paktu za stabilnost in rast je dovoljena meja za javni dolg 60 odstotkov BDP. Vlada je v programu stabilnosti predvidela, da se bodo prihodki proračuna v obdobju 2022-2025 povečevali za tri odstotke na leto, odhodki pa za odstotek na leto, zato se bo dolg države zmanjševal.
Kako uravnati inflacijo in zagotoviti socialno varnost
V EU je bila v času pandemije uveljavljena odstopna klavzula, ki državam članicam dovoljuje višji primanjkljaj in javni dolg od predpisanega v paktu. Ali bo ta klavzula veljala tudi v letu 2023, se bodo po Šircljevih besedah pogovarjali v maju. Tudi če ne bo, bo prehod postopen. V drugi polovici leta pa bo Evropska komisija predvidoma predstavila tudi predloge za spremembe ekonomskega upravljanja EU, vključno s fiskalnimi pravili.
Šircelj je še spomnil, da denarno politiko za države z evrom vodi Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu. Letos je pričakovati zaostritve, predvsem v smeri prilagajanja denarne politike sedanjim razmeram. Ko pa govorimo o inflaciji, imajo v Sloveniji največji vpliv nanjo cene energentov in cene hrane. Vpliv cen energentov je zaradi multiplikativnih učinkov nekoliko pomembnejši. Pri tem je minister kot pomembno vprašanje izpostavil, kako uravnavati inflacijo in hkrati zagotoviti socialno varnost najbolj prizadetim.
Fiskalni svet v prihodnjih dneh
Fiskalni svet, ki bo proračunske dokumente, ki jih je danes sprejela vlada, ocenil v prihodnjih dneh, je oktobra lani ocenil, da bi fiskalna politika morala v večji meri iskati ravnotežje med potrebo po ustvarjanju manevrskega prostora za spopadanje s prihodnjimi krizami, učinkovito krepitvijo dolgoročnega gospodarskega potenciala in odpornosti ter kratkoročnim spodbujanjem gospodarstva, kot je nakazano v proračunskih dokumentih za leti 2022 in 2023. Glede investicij je ocenil, da bi bilo smiselno dati prednost projektom, financiranim z nepovratnimi evropskimi sredstvi, kjer je tudi nadzor nad učinkovitostjo porabe strožji.
Križanič: Dokumente bo treba dopolniti
"Slovenija ima sprejet proračun za leto 2022 in v njem opredeljene prioritete, kot so jih pač zastavili nosilci ekonomske politike v iztekajočem se mandatu," je sprejetje proračunskih dokumentov komentiral nekdanji minister za finance France Križanič. Po njegovih besedah ni nobenega problema, da vlada dokumente s tako načrtovano fiskalno politiko pošlje v Bruselj. "Javnofinančni primanjkljaj bo ob umetno povzročenih visokih cenah električne energije ter ob omejitvah dobave surovin zaradi vojne v Ukrajini večji od načrtovanega," pravi Križanič. To je smiselno in tudi za pričakovati. Kakšno bo povečanje primanjkljaja, po njegovih besedah še ni mogoče oceniti. Ko bo to mogoče, bo treba dokumente, ki jih vlada pošilja v Bruselj, ustrezno dopolniti.
Ključne reforme in investicije v nacionalnem programu reform za letos po razlagi vlade temeljijo na sprejetem Načrtu za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. Andrej Šircelj je pojasnil, da bo v Sloveniji treba ne glede na vlado izvesti pokojninsko reformo, zdravstveno reformo, sprejeti ukrepe za ureditev dolgotrajne oskrbe, pa ukrepe za zeleni in digitalni prehod, ki sta med ključnimi strategijami Evropske komisije.
Šircelj je pojasnil tudi, da vlada proračunskih dokumentov ni sprejela pred volitvami zato, ker na sejah ni bilo prisotnih dovolj ministrov, pa tudi zato, ker je nekatere kazalnike želela še enkrat preveriti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
