Nedavne državnozborske volitve so korenito premešale razmerje moči v slovenski strankarski politiki, posledično so tudi določile, koliko državnega denarja se lahko stranke nadejajo v prihodnjem mandatu. Zakon o političnih strankah določa, da se stranke poleg članarin, prispevkov fizičnih oseb in prihodkov od premoženja financirajo tudi iz državnega proračuna, če so na volitvah na državni ravni dobile najmanj odstotek glasov volivcev. Stranke, ki so na volitvah dosegle ta kriterij, so v enakem deležu upravičene do 25 odstotkov sredstev iz proračuna, namenjenih za financiranje političnih strank, preostalih 75 odstotkov sredstev pa se deli sorazmerno s številom glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. Kot še določa zakon, znesek sredstev, ki so v proračunu namenjena financiranju političnih strank, ne sme presegati 0,017 odstotka BDP, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. V zadnjih nekaj letih je bil v proračunu za delovanje političnih strank določen enak znesek, 2,537.147 evrov. Strankam se ta denar nakazuje po dvanajstinah.
Bo lahko gibanje dobilo denar?
Več kot odstotek glasov je na volitvah osvojilo petnajst list kandidatov. Poleg Gibanja Svoboda, SDS, Nove Slovenije, Socialnih demokratov in Levice, ki so presegle štiriodstotni parlamentarni prag, se bo iz proračuna financiralo še vsaj devet list, ki so ostale pred vrati državnega zbora. To so Lista Marjana Šarca, Povežimo Slovenijo (Konkretno, Zeleni Slovenije, SLS, NLS in NS), Resni.ca, Stranka Alenke Bratušek, Naša prihodnost in Dobra država, Piratska stranka Slovenije, Naša dežela, Slovenska nacionalna stranka in Vesna. Po omenjenem kriteriju bi morala proračunski denar dobiti tudi Nestrankarska ljudska lista Gibanja zdrava družba, ki je prejela 1,76 odstotka glasov, a ta ni registrirana kot politična stranka, s čimer ne izpolnjuje zakonskega pogoja za proračunsko financiranje. Gregor Kos iz Gibanja zdrava družba pojasnjuje, da so tudi sami po doslej zbranih podatkih menili, da do financiranja niso upravičeni, a da so prejeli tudi nekatera pravna mnenja, iz katerih izhaja, da bi morali biti. Po njegovem mnenju gre za pravno praznino, saj se doslej nestrankarska lista še ni znašla v takšnem položaju. Tako bo po njegovih besedah vse odvisno od odločitve, ki jo bodo glede tega sprejeli v državnem zboru. Če bi se zgodilo, da bi bila tudi njihova lista upravičena do denarja iz proračuna, bi se sorazmerno zmanjšali deleži drugih strank, ki izhajajo iz tabele, ki jo objavljamo, a bistvenih sprememb to ne bi prineslo.
Velik udarec za Šarca in Počivalška
Glede na višino sredstev, ki so jih stranke dobivale na podlagi rezultatov državnozborskih volitev leta 2018, je razvidno, da je med največjimi finančnimi poraženci letošnjih volitev Lista Marjana Šarca, ki bo odslej letno prejemala za 181 tisoč evrov manj denarja kot doslej. Tudi v nekdanji SMC, kjer so dobivali zajetnih 243 tisoč evrov letno, se preoblikovanje v Konkretno in nastop na skupni listi Povežimo Slovenijo ni izplačal. Poslej bo stranka Konkretno letno dobivala samo del od slabih 113 tisoč evrov, kolikor bodo skupaj prejele vse stranke, ki so oblikovale listo Povežimo Slovenijo. Če je na volitvah več strank nastopilo s skupno listo, zakon določa, da so te upravičene do proračunskih sredstev, če so na državni ravni dobile 1,2 (v primeru dveh strank) oziroma 1,5 (v primeru več strank) odstotka glasov. Pri omenjenih 75 odstotkih proračunskih sredstev si stranke, ki so predložile skupno listo, ta variabilni del delijo v skladu z medsebojnim sporazumom, če ta ni sklenjen, pa po deležih. Predsednik SLS Marjan Podobnik pravi, da so tudi stranke gibanja Povežimo Slovenijo pred volitvami glede tega sklenile dogovor. Kot pojasnjuje, je ta precej kompleksen, pri delitvi denarja pa bo med drugim imel pomembno vlogo tudi vložek, ki so ga stranke namenile projektu, ne bo pa ta edini dejavnik pri delitvi. Poleg omenjenih sredstev so stranke upravičene tudi do povračila stroškov volilne kampanje. V skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji liste, ki so osvojile poslanske mandate, bodo lahko dobile povrnjenih 0,33 evra za vsak prejeti glas. Liste, ki so dobile dva odstotka glasov na državni ravni ali šest odstotkov glasov v posamezni volilni enoti, pa bodo prejele 0,17 evra povračila za vsak prejeti glas.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
