Proti Toninovemu West Pointu tudi ministrstvo

Predlog poslancev SDS in NSi, da bi s spremembo zakona o visokem šolstvu omogočili ustanovitev visokošolskega zavoda za vojaško izobraževanje, ki je v javnosti že dobil vzdevek Toninov West Point, dobiva vse več nasprotnikov. Ti nasprotujejo predvsem načinu ustanovitve s spreminjanjem zakonodaje, po kateri novi zavod, ki naj bi ponujal podiplomski študij za častnike, ne bi bil pravna oseba, kot to velja za druge visokošolske zavode, temveč notranja organizacijska enota Slovenske vojske, o organiziranosti in delovanju katere bi odločal vsakokratni minister za obrambo. Takemu načinu nasprotujejo v opoziciji, na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede, in kot izhaja iz mnenja, ki so nam ga posredovali, tudi na ministrstvu za izobraževanje. V njem so na ministrstvu zapisali, da ne oporekajo potrebi po ureditvi vojaškega izobraževanja tudi na visokošolski ravni, a je treba pri tem slediti ureditvi v zakonu o visokem šolstvu.

Škrinjarjeva: Sami bomo izšolali svoje častnike

"Ta celovito in enotno ureja sistem visokega šolstva z določitvijo pogojev in pravil. /.../ Vsak odmik od tovrstne ureditve predstavlja nesistemsko urejanje že urejenega področja in parcialno drobljenje izvajanja visokošolske dejavnosti po posameznih predpisih, ki so po svojem bistvu namenjeni urejanju drugačne materialno pravne vsebine." Da je pri ustanavljanju tovrstnega visokošolskega zavoda treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo visoko šolstvo, so v mnenju zapisali tudi člani medresorske delovne skupine pod vodstvom Antona Grizolda, nekdanjega ministra za obrambo in profesorja na FDV.

Strokovnjaki za visoko šolstvo, ki svarijo pred rušenjem avtonomnosti visokega šolstva, opozarjajo tudi, da mora biti visokošolski zavod pravna oseba, sicer ne more biti akreditiran pri Nakvisu in bodo diplomanti ostali brez priznane javno veljavne izobrazbe. Tako ne vzdrži argument poveljnika Centra vojaških šol v Mariboru Petra Zakrajška v prid ustanavljanju visokošolskega zavoda za podiplomski študij, češ da želijo zgolj akreditirati svoje izobraževalne programe v skladu s standardi kakovosti, ki veljajo v javnem izobraževalnem sistemu. Center, kjer trenutno izobražujejo častnike, bi se namreč preoblikoval v visokošolski zavod. Na način, kot so si ga zamislili v vojski, pa tega ni mogoče izpeljati, so si enotni v visokem šolstvu.

Da gre za politični projekt SDS in NSi po ustanovitvi vojaške akademije - v vojski vztrajno zanikajo, da gre za akademijo -, je v svojem čivku dala jasno vedeti tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar, ki je zapisala: "Vojaška akademija je nujna. Da bomo sami izšolali lastne častnike." In ob tem namignila, da na katedri za obramboslovje FDV nasprotujejo ustanovitvi, ker "bodo zgubili program, nič hudega. Oni tudi niso alfa in omega vojaške stroke."

Trditev o izgubi visokošolskega programa na FDV ne drži. Tako v predlogu novele kot po zatrjevanju brigadirja Zakrajška bodo dodiplomski študij še naprej izvajali ne le na FDV, temveč z uvedbo vojaškega modula v zadnjem semestru tudi na drugih fakultetah v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. Na ta način želijo pridobiti interdisciplinarno izobražene častnike in obenem znižati povprečno starost častnikov z 28 let na 23. Pri tem na ministrstvu za obrambo računajo, da bi v prihodnjih letih v visokošolskih programih z vojaškim modulom štipendirali do 50 študentov, na podiplomski študij pa bi letno vpisali od 20 do 40 kandidatov, odvisno od potreb vojske.

Minister z rektorji

Napoved je sila optimistična. Kot pravi vodja katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan: "Od približno 20 civilnih diplomantov mednarodne in nacionalne varnosti se za nadaljnje izobraževanje za častnike na Centru vojaških šol odločita ena do dve osebi." Ob tem poudari, da nasprotujejo načinu ustanavljanja vojaškega visokošolskega zavoda. "Poleg tega smo prepričani, da je edina primerna rešitev sodelovanje vojske s civilnim izobraževalnim sistemom," pove in doda, da tudi torkov sestanek z brigadirjem Zakrajškom ni prinesel napredka. Kakšno je stališče rektorske konference - rektorji so se ta teden sestali z ministrom za obrambo Matejem Toninom in Zakrajškom -, še ni znano, je pa predsedujoči konferenci, rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič, zapisal, da mora biti "dopolnitev zakonodaje, če bi do nje prišlo, izvedena na način, da so postavljeni zakonski okviri enaki, kot so določeni za javno visoko šolstvo".

Po podatkih ministrstva za obrambo se je v zadnjih petih letih v častniško šolo v povprečju letno vpisalo 16 kandidatov in kandidatk, zato se Jelena Juvan sprašuje tudi o upravičenosti ustanavljanja visokošolskega zavoda. Obenem obrambni strokovnjaki opozarjajo na neustreznost razmerja časnik - vojak v Slovenski vojski. Ta je po podatkih vojske v kopenskem delu ena proti 2,65, medtem ko je Natov standard ena proti pet. Vzrok za to so, kot priznavajo v vojski, od leta 2011 izboljšane možnosti zaposlitve v gospodarstvu in v drugih državah EU, svoje pa so prispevali tudi varčevalni ukrepi v javnem sektorju, zaradi česar je postal vojaški poklic nezanimiv. Kot kaže statistika, se tudi oglaševanje tega poklica za zdaj ni obrestovalo.