Koncesije za visokošolske programe: Zakaj potrebujemo več novinarjev

Sredi novembra je vlada objavila razpis, s katerim bo zasebnim visokošolskim zavodom podelila koncesije za visokošolske programe in s tem proračunski denar. Že takrat smo razkrili, da je razpis napisan tako, da so koncesije namenjene za točno določene visokošolske ustanove, ki jih vodijo ljudje blizu SDS, ali jih bodo delili po regijskem ključu, računajoč, da si s tem pred volitvami naberejo pomembne točke. Za ugotovitev slednjega zadostuje, da v splet vneseš študijske programe, ki so razpisani, in razkrije se, kateri zasebni visokošolski zavodi brez koncesije jih izvajajo, kar je eden od pogojev, da se na razpis, ki se izteče jutri, lahko prijavijo.

UL: Večina koncesij neupravičena

Za primer poglejmo zdravstveno nego, za katere so na prvi stopnji razpisali tri koncesije za skupno največ 90 študijskih mest. Da se bodo prijavili na razpis, ki se izteče jutri, so na Almi Mater Europaeu, ki jo je ustanovil Ludvik Toplak (SLS), napovedali na svoji spletni strani, potem ko smo objavili članek o razpisu in dodali, da je nepošteno, da morajo Prekmurci za študij zdravstvene nege, ki ga izvajajo tudi v Murski Soboti, plačevati. Študij zdravstvene nege brez koncesije izvajajo še na Visoki zdravstveni šoli v Celju in Slovenj Gradcu. Tako podatki Univerze v Ljubljani kot Univerze v Mariboru kažejo, da povpraševanje po tem študiju presega razpisna mesta. Enako velja za jeseniško Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin, ki že ima koncesijo za ta študij. Zato dekanja Sanela Pivač meni, da bi bilo bolj smiselno, da bi povečali vpisna mesta na fakultetah, ki že "izvajamo študij zdravstvene nege in imamo za to vzpostavljene tudi pogoje; ekipe izkušenih učiteljev, tesno sodelovanje z učnimi bazami ter raziskovalne in razvojne projekte". Zato so tudi že dali pobudo na pristojni ministrstvi; za izobraževanje in za zdravje za povečanje vpisnih mest. Da bi pred tovrstnimi razpisi morala potekati široka javna razprava, saj da gre za eno od strateških vprašanj razvoja visokega šolstva, so odgovorili v rektoratu Univerze v Ljubljani in še dodali, da je smiselno koncesije podeljevati na področjih, "ki so deficitarna in javne univerze ne morejo zadostiti potrebam". Kar zadeva medije, novinarstvo in zdravstveno nego, "izobrazimo povsem dovolj kadra. Težava je na trgu dela, ki diplomantom ne nudi ustreznih pogojev za zaposlitev, zato odhajajo v tujino ali na druga delovna mesta," so zapisali in dodali: "Razmere na trgu dela v večini primerov ne upravičujejo izdajanja koncesij zasebnim zavodom, zato sklepamo, da bo tovrstni način podeljevanja koncesij škodil obstoječim javnim programom v prihodnosti, nakazuje pa tudi željo po kanaliziranju javnih sredstev z javnih univerz na zasebne zavode."

73 brezposelnih novinarjev

Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer "sledimo potrebam trga in učinkovito zagotavljamo ustrezno število vpisnih mest", interes zadnjih pet let za vpis na novinarstvo bistveno ne odstopa od razpisanih 35 študijskih mest. Tudi podatki zavoda za zaposlovanje so pomenljivi; med brezposelnimi je trenutno 73 novinarjev, razpis pa le za eno mesto. Tudi poklicni barometer zavoda kaže, da po novinarjih v prihodnje ne bo povečanega povpraševanja. Zato je toliko bolj zanimivo, da se na ministrstvu za izobraževanje pri določanju koncesioniranih programov sklicujejo na Analizo razmer na trgu dela z napovedjo potreb gospodarstva in javnega sektorja do leta 2035, ki so jo pripravili na ministrstvu za delo. A ko smo tam zaprosili za analizo, so nam odgovorili, da nam jo lahko posredujejo šele konec leta, "saj je trenutno še v obdelavi".

Na fakulteti za medije so se pri vprašanjih o številu študentov, ki jih imajo na tej smeri, zavili v molk. Je pa z evidenc ministrstva razvidno, da imajo le 19 študentov v 1. letniku - letos je bilo razpisanih 60 mest - in nič na 2. stopnji, kjer so prav tako razpisali 60 mest. Slednje je zanimivo v luči dejstva, da je državni sekretar za visoko šolstvo Mitja Slavinec, ki ga je vlada prejšnji teden imenovala tudi za predsednika komisije, ki bo odpirala prispele vloge brez navzočnosti javnosti, čez noč predlog razpisa dopolnil na način, da je število vpisnih mest za ta študij na obeh stopnjah povečal kar za 50 mest, na skupno 80.

Pod drobnogledom KPK

A ko pogledamo, kdo je v vodstvu te fakultete, na kateri so letos za vlado opravili analizo medijske krajine in ugotovili, "da jo obvladujejo mediji, naklonjeni levici", stvari postanejo jasnejše. Dekan Borut Rončević je bil direktor direktorata za visoko šolstvo v času prve Janševe vlade in državni sekretar v drugi Janševi vladi, eden od njenih lastnikov, Matej Makarovič, je častni predsednik podmladka SDS, prodekan Matevž Tomšič pa je prav tako naklonjen SDS. Slednji je bil na novogoriški fakulteti za uporabne študije, ki jo tudi vodi Rončević, mentor pri magistrski nalogi državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo, Ptujčanu Andreju Čušu, ki je prav tako član razpisne komisije, na tej isti fakulteti pa opravlja še doktorat. Tretji član komisije, državni sekretar na ministrstvu za zdravje, Franci Vindišar, pa predava anatomijo na Visoki zdravstveni šoli v Celju. Iz Komisije za preprečevanje korupcije, kjer smo povprašali, ali bodo celoten primer vzeli pod drobnogled, kot so jih pozvali v SD, so odgovorili, da trenutno preverjajo, ali obstaja sum kršitve, ki sodi v njihovo pristojnost.