Protikoronski ukrepi: Dobra milijarda za ohranjanje delovnih mest

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je včeraj na vlado poslala predloge dodatnih ukrepov, med katerimi predlaga sofinanciranje zvišanja minimalne plače, subvencioniranje zaščitne opreme, podaljšanje ukrepa čakanja na delo do 30. junija 2021, prilagoditev kriterija upravičenosti in ugodnejšo obravnavo delodajalcev, ki ne smejo poslovati zaradi ukrepov vlade, pri ukrepu čakanja na delo, podaljšanje ukrepa povračila fiksnih stroškov, pozavarovanje terjatev do slovenskih kupcev ter bon za športnorekreativne aktivnosti in kulturni bon.

Država je imela doslej z obvladovanjem epidemije covida-19 po ocenah fiskalnega sveta za okoli tri milijarde evrov stroškov. To je pol manj, kot je sicer predvidela z ukrepi, saj je bilo teh za 6,9 milijarde. Tako je imela za 2,4 milijarde evrov izdatkov, povezanih z blaženjem posledic pandemije. Skupaj z danimi poroštvi in posojili ter odlogi plačil kreditnih obveznosti pa 2,9 milijarde evrov.

Država razbremenila denarni tok podjetij

Največ, 1,147 milijarde evrov, je država doslej namenila za ohranjanje delovnih mest. Finančnik Jože Dover je za Večer na konkretnem primeru ovrednotil poglavitne ukrepe za ohranjanje delovnih mest in reševanje likvidnosti podjetij. Kot bodo pokazali izračuni, podjetje iz primera, kot tudi marsikatero drugo, leta 2021 ne bi dočakalo, če ukrepov države ne bi bilo ali pa ti ne bi bili zadostni.

Povračilo nadomestila plače za čakanje na delo: "Ta ukrep se uporablja najbolj množično in pomeni veliko pomoč gospodarstvu. Od sprejetja PKP 6 je višina subvencije mesečnega nadomestila omejena na povprečno plačo, kar pomeni, da zajame veliko večino plač, sploh v industriji. Je administrativno zahteven, vendar Zavod za zaposlovanje redno izplačuje denar do 10. v mesecu."

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa: "Ob vpeljavi je imel precejšne porodne krče, saj so podjetja čakala na subvencije tudi po pet mesecev. Še vedno je precej administrativno zahteven in terja veliko časa pri uveljavljanju in poročanju. Največ ga uporabljajo v podjetjih, ki se soočajo z znižanjem ali nihanjem naročil. Izboljšala se je tudi dinamika izplačil do zadnjega dne v mesecu."

Odlog plačila posojil: "Izjemno pomemben ukrep za podjetja, ki so finančno zadolžena pri bankah, saj so lahko že ob začetku epidemije zaprosila za do 12-mesečni moratorij za plačila vseh finančnih obveznosti in razbremenila denarni tok za izplačila nujnih stroškov."

Odlog ali obročno odplačilo davčnih obveznosti: "Z možnostjo odloga davčnih obveznosti in socialnih prispevkov za 24 mesecev ali obročnega plačila teh obveznosti, ki se je uveljavil s PKP 6, je Finančna uprava hitro in učinkovito pomagala razbremeniti denarni tok podjetij."

Kritje fiksnih stroškov: "Dobro je, da je vlada razširila prvotni krog upravičencev in omilila nekatere pogoje. Slabost tega ukrepa pa bi lahko bila, da deluje s precejšnim časovnim zamikom, saj se nanaša na zadnje četrtletje (oktober-december). Če bo ukrep zaživel, bo močno razbremenil dejavnosti, ki so jim prihodki v omenjenem kvartalu padli za vsaj 30 odstotkov, in še bolj, če so prihodki padli za več kot 70 odstotkov," ocenjuje Dover.

​Marsikatero podjetje ne bi preživelo

Primer podjetja z osemdesetimi zaposlenimi, ki so mu prihodki v zadnjem četrtletju preteklega leta padli za več kot 70 odstotkov, kaže, da to brez državnih ukrepov verjetno ne bi preživelo. Pred epidemijo je imelo 400 tisoč evrov mesečnih prihodkov; ob 150 tisoč evrih stroškov dela, 180 tisoč evrih variabilnih in 65 tisoč evrih fiksnih stroškov mu je mesečno pod črto ostalo pet tisoč evrov dobička. Po padcu prihodkov za več kot 70 odstotkov oktobra lani pa je imelo mesečno le še 120 tisoč evrov prihodkov, 125 tisoč evrov stroškov dela in skupaj 119 tisoč evrov variabilnih in fiksnih stroškov ter pod črto 61 tisoč evrov izgube mesečno. Podjetje, ki ima na čakanju na delo 50 od 80 zaposlenih, je uporabilo še ukrepe po PKP 6 (moratorij za odplačilo kreditov, odlog davkov in prispevkov ter za kritje fiksnih stroškov), s čimer znaša mesečna vrednost ukrepov 197 tisoč evrov.

"Podjetje bo tako v pol leta, od oktobra 2020 do marca 2021, ob nespremenjeni situaciji na trgu (padec prihodkov ostaja enak) od države prejelo 436 tisoč evrov subvencij za nadomestila plač in nekritih fiksnih stroškov. Poleg tega bo denarni tok dodatno razbremenjen za 125 tisoč evrov odloženih anuitet bankam in 285 tisoč evrov odloženih davkov in prispevkov. Podjetje bo sicer še vedno poslovalo z izgubo in imelo za 122 tisoč evrov negativnega denarnega toka, vendar bo imelo večje možnosti za preživetje in bo v tem obdobju iskalo dodatne kupce oziroma zniževalo stroške," še ugotavlja Dover.