Predlog PKP 7 predvideva "prisilno" upokojevanje vseh, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti. Potem ko bi zaposleni izpolnil pogoje, naj bi ga o prenehanju delovnega razmerja pisno obvestil delodajalec, nato pa bi delavcu prvi delovni dan po dveh mesecih od izpolnitve pogojev prenehalo delovno razmerje. Ob tem predlog dovoljuje nadaljevanje delovnega razmerja, a le, če se o tem dogovorita delodajalec in delavec. Takšen dogovor bi lahko veljal največ eno leto, možno pa bi ga bilo podaljšati še dvakrat, torej bi lahko delavec delal še tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev.
Ob tem velja poudariti, da bi morala biti izpolnjena oba pogoja. Torej, če ima nekdo 40 let pokojninske dobe pred 65. letom starosti, bi po tem predlogu lahko delal še naprej brez prekinitve delovnega razmerja. Prav tako vsi tisti, ki bi dopolnili 65 let starosti, pa še ne bi imeli 40 let pokojninske dobe. Nič se ne bi spremenilo tudi za vse, ki so izpolnili pogoj 60 let in 40 let pokojninske dobe. Tudi vsi ti bi lahko delali še celih pet let, do 65. leta starosti.
Spomnimo: Slovenija se uvršča na rep evropske lestvice po delovni aktivnosti starejših. Da bi starejše spodbudili, da delajo dlje, tudi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, je bila uvedena spodbuda in tako vsi ti ob plači dobivajo tudi 40 odstotkov bodoče pokojnine, največ še tri leta. Ko izpolnijo pogoje za starostno pokojnino, lahko delajo naprej, brez prekinitve delovnega razmerja, pri tem pa tudi ne potrebujejo soglasja delodajalca.
Izpolnjena bi morala biti oba pogoja: 65 let starosti in 40 let pokojninske dobe
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je bilo konec oktobra 13.150 zavarovancev, ki so se za to odločili. V gospodarstvu jih še dela dober odstotek, v javnem sektorju pa več, dobrih 2,5 odstotka vseh zaposlenih. Največ v zdravstvu, kjer tudi najbolj primanjkuje kadra. Vlada bi zdaj ta ukrep "prisilnega" upokojevanja zaradi novih razmer na trgu dela, ki so posledica koronakrize, spremenila, predvsem zaradi večje brezposelnosti mladih. Že v prvem valu epidemije se je namreč brezposelnost med mladimi, ki so po večini imeli pogodbo o zaposlitvi za določen čas in jim je po izteku niso podaljševali, najbolj povečala. Tako naj bi zdaj s hitrejšim upokojevanjem starejših spodbudili zaposlovanje mladih.
Na morebitne očitke o diskriminaciji starejših pa se v utemeljitvi členov sklicuje na evropsko direktivo, ki določa, da lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne pomeni diskriminacije, če je utemeljeno z legitimnim ciljem. Takšna je bila odločitev sodišča EU in tudi odločitev ustavnega sodišča, ki je glede zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), sprejetega v prejšnji finančni krizi, o podobnem ukrepu odločilo, "da ne gre za obvezno upokojevanje, saj prizadetim osebam ne onemogoča, da bi se spet zaposlile ali drugje nadaljevale poklicno dejavnost, prav tako pa je omogočeno nadaljevanje dela tudi osebi, ki bi se upokojila", pri čemer je mišljeno začasno in občasno delo upokojencev. Velja še omeniti, da je takratni ukrep "prisilnega" upokojevanja v javnem sektorju veljal tudi za 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
