Timotej Milanov
Poslanci državnega zbora so potrdili novelo zakona o službi v Slovenski vojski (SV) in predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Novelo zakona o službi v slovenski vojski je podprlo 49 od 83 navzočih poslancev, od tega 39 poslancev Gibanja Svoboda, šest poslancev NSi, dva poslanca SDS in poslanca narodnih skupnosti. Proti je glasovalo pet poslancev Levice. Ostali prisotni poslanci SDS in SD so se pri glasovanju vzdržali.
"Po kadrovskem načrtu je na letni ravni približno tisoč ljudi manj zaposlenih v Slovenski vojski, kot bi bilo to potrebno za popolnitev vseh formacij in opravljanje vseh poklicev, ki jih zahteva sistem SV," je na torkovi drugi obravnavi novele povedal državni sekretar na ministrstvu za obrambo (MORS) Rudi Medved. Kot pravi, želijo zato s spremembami zakona vsaj deloma rešiti ta problem. "Ne delamo si utvar, da bomo na ta način dobili 1000 ljudi na leto, bomo pa lahko omogočili mladim ljudem, da po dokončani osnovni šoli ali nedokončani srednji ali poklicni šoli dobijo zaposlitev v sistemu SV in hkrati dosežejo poklicno ali srednješolsko izobrazbo."
Kot smo že poročali, želi vlada z novelo med drugim povečati zanimanje za vojaški poklic, tako bodo mladim omogočili tudi zaposlitev v SV s končano osnovno šolo ob pogoju, da se bodo zavezali k zaključku šolanja na višji stopnji.
Svoboda do podpore s pomočjo opozicije
"V SDS zakonu ne bomo nasprotovali, saj se zavedamo, da je nacionalna varnost temelj za uresničevanje drugih nacionalnih ciljev, ki se nanašajo na gospodarski in kulturni razvoj ter krepitev blaginje posameznika, družbe in celotne države," je na obravnavi novele v torek povedal Anton Šturbej iz SDS. "V NSi ne verjamemo, da bodo predlagane spremembe zakona bistveno vplivale na izboljšano kadrovsko popolnjevanje SV," pa je povedal Janez Žakelj iz NSi, ki je napovedal, da bodo kljub temu predlog zakona podprli, saj po njegovih besedah ocenjujejo, da gre za majhen korak naprej k izboljšanju statusa slovenskega vojaka.
Noveli so nasprotovali v koalicijski stranki Levica. Poslanec Levice Miha Kordiš meni, da so si številko o potrebnih 10 tisoč pripadnikih SV izmislili birokrati na MORS. "Ali za obrambo domovine dejansko potrebujemo tak ustroj SV in takšno število vojakov," se sprašuje Kordiš, ki pravi, da odgovora na to nimajo. "Zakaj bi prednostno v tej državi našo mladino želeli vključevati ravno v vrste SV, zakaj recimo nismo deležni podobno smele in organizirane kampanje za popolnjevanje usihajočih vrst v zdravstveni negi?"
V SD pa so noveli med drugim nasprotovali, ker so menili, da ta ne določa dovolj jasno, katere izobraževalne institucije bodo skrbele za šolanje vojakov. Prav tako so izrazili skrb glede morebitnih plačnih nesorazmerij, po njihovem mnenju namreč pripadnik SV z osnovnošolsko izobrazbo ne more biti plačan enako kot tisti s srednješolsko.
MORS za nakup novih helikopterjev
Tudi predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 je v državnem zboru dobil šibko podporo. Resolucijo je podprlo 55 od 85 navzočih poslancev, proti jih je bilo šest. Poleg 39 poslancev Svobode, sedem poslancev NSi ter poslancev narodne skupnosti je resolucijo podprlo tudi šest poslancev SD, svoj glas pa je prispeval še poslanec SDS Andrej Hoivik.
"Vojna v Ukrajini je zaznamovala varnostno kulturo v EU in zvezi Nato, Slovenija in njen obrambni sistem se morata temu primerno odzvati," je v obravnavi povedal državni sekretar na MORS Damir Črnčec, ki izpostavlja, da resolucija še posebej poudarja dvojno namenskost zmogljivosti Slovenske vojske: "Govorimo o tem, da bi sredstva, ki bi se nabavljala za potrebe SV, bila še bolj intenzivno uporabljena v primeru naravnih in drugih nesreč." Hkrati pa po njegovih besedah resolucija nagovarja tudi tako imenovani bojni karakter SV skozi izgradnjo zmogljivosti, k čemur se je Slovenija zavezala. Med drugim tudi k temu, da bo Slovenija za potrebe obrambe namenila sredstva v višini dveh odstotkov BDP.
Po mnenju Črnčeca je ključno to, da je vlada tako v rebalansu proračuna za leto 2022 kot tudi v proračunih za leto 2023 in 2024 predvidela postopno višanje obrambnih izdatkov. "V tej resoluciji pa tudi jasno zastavljamo časovnico, po kateri bomo dosegli ta dva odstotka BDP v obdobju do leta 2030." Pri tem je pomembna tudi načrtovana vzpostavitev tako imenovane srednje bojne bataljonske skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, še poudarja Črnčec: "Pri tem je ključna sprememba, da se bodo te zmogljivosti gradile vzporedno."
Tako bo 20 odstotkov obrambnih izdatkov namenjenih za investicije v ključne zmogljivosti, napoveduje Črnčec, ki dodaja, da bosta vsaj dva odstotka obrambnih izdatkov namenjena za raziskave in razvoj v obrambnem sistemu, kar se po njegovih besedah že odraža v proračunu za leto 2024. S tem želi vlada tudi spodbujati slovensko obrambno industrijo. Pri zagotavljanju helikopterskih zmogljivosti SV, ki so pomembne tudi na področju zaščite in reševanja, so na ministrstvu ocenili, da je v prihodnosti bolj smiselno vzpostaviti nove zmogljivosti, s povečanjem flote helikopterjev in menjavo odsluženih, kot pa z nadgradnjo starejših helikopterjev, kakor je bilo sprva načrtovano. Tako je med drugim predviden nakup dodatnih štirih helikopterjev.
"Pomembno je politično sporočilo, da bomo hitreje dvignili obrambne izdatke. To je tudi ključni razlog, zakaj bo Nova Slovenija podprla to resolucijo," je pred glasovanjem povedal poslanec in predsednik NSi Matej Tonin, sicer obrambni minister v prejšnji vladi, ki sicer meni, da je resolucija pomanjkljiva. "Ta resolucija ni nič drugega kot spisek želja o tem, kaj bomo imeli, nikoli pa tega, vsaj pod to vlado, ne bomo imeli. Kajti dva odstotka BDP do leta 2030 sta neresna in nekredibilna za naše zavezništvo," pa meni poslanec SDS Žan Mahnič.
Vatovec: Ostajamo osredotočeni na reformne projekte
Glede na glasovanje v državnem zboru se odpira tudi vprašanje, ali lahko to vpliva na odnose med koalicijskimi strankami. Saj je znano, da Levica nasprotuje nekaterim vladnim načrtom za investicije v Slovenski vojski.
"Vprašanje varnosti v Levici razumemo bistveno drugače kot na ministrstvu za obrambo. Številni pozivi k povečanju izdatkov za obrambo v Evropi so v zadnjem času utemeljeni z vojno v Ukrajini, a za končanje vojne bi bilo treba vložiti več diplomatskih naporov. Za nas je temelj varnosti družbena blaginja: stabilna socialna država, ki omogoča vsem dostojno življenje. S tega vidika resolucije, ki predvideva hitro povečevanje izdatkov za orožje na dva odstotka BDP, ni sprejemljiva," pravi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, ki dodaja, da gre za dolgoletno stališče stranke, ki ga ne bodo spremenili, zaradi česar tudi niso podprli resolucije. "V Levici ostajamo osredotočeni na reformne projekte v koaliciji, še posebej na projekte v pristojnosti naših ministrstev. V naslednjih letih moramo namreč zagotoviti stabilno gradnjo javnih najemnih stanovanj, prenovo delovnega področja, ki bo šla v prid delavcem ter nenazadnje tudi ureditev področja dolgotrajne oskrbe."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
