Petra Vidali
Drugega avgusta letos bo minilo 80 let, odkar so nacisti pobili romske taboriščnike v uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau. V eni sami noči so v smrt poslali skoraj 3000 Romov in Sintov, večinoma žensk, otrok in starejših. V Sloveniji mednarodni dan spomina na žrtve genocida nad Romi zaznamujemo s sklopom prireditev, v Mariboru so se jubileja tragičnega dogodka spomnili danes.
Prireditve, ki ozaveščajo o nacističnem zločinu, so si izposodile naslov znamenite knjige in filma Aleksandra Ramatija Noč, ko so violine obmolknile. Violine so 2. avgusta 1944 obmolknile, vendar so se spet oglasile in igrajo v naše skupno veselje. Zdi se, da je romska glasba tudi dobro orožje proti rasizmu: radi jo imajo tudi nestrpneži. Vrhunska tradicionalna glasba je po smrti velikih romskih glasbenikov nekoliko v zatonu, zato pa cvetijo variante s primesmi drugih glasbenih stilov. Današnji spominski slovesnosti z govornikom Jožkom Horvatom Mucem, predsednikom Zveze Romov Slovenije, je sledil na Židovskem trgu v Mariboru koncert šestčlanske zasedbe Gipsy Groove. Ob avtorski glasbi igrajo tradicionalno avtentično balkansko romsko in drugo ljudsko glasbo, prepleteno z elementi jazza, reggaeja, funka, skaja ter drum & bassa. Glasbenike povezujejo ljubezen do glasbe, tovarištvo, vera v moč enotnosti in enakosti ne glede na etnično poreklo.
Pred slovesnostjo je bilo v Sinagogi predavanje z naslovom Priložnosti romske kulturne dediščine v Sloveniji. Predsednik združenja EPEKA Štefan Simončič je predstavil mednarodni projekt Romska kulturna in turistična pot, katerega partner je tudi njegova nevladna organizacija. Projekt ima evropsko in slovensko strokovno podporo, sodeluje tudi Slovenski etnografski muzej. Pri pripravi je Simončič med drugim ugotovil, da ne v Sloveniji ne na Balkanu romska kultura, glasba ali ples niso zaščiteni kot kulturna dediščina. Poudaril pa je, da Romska pot ne bi bila le kulturna, temveč tudi turistična, namen je iskanje tržnih niš in zaslužek.
Kakšna pot bi to bila in kako bi se po njej potovalo? Z avtobusi, a tudi s kočijami in konji. Začeli bi v Lendavi in zaključili na Dolenjskem, seveda pa bi se ustavili tudi v Mariboru. Kjer bi turiste popeljali do - trenutno sicer nedelujoče - romske gostilne, lahko pa tudi na kramarski sejem. Kje pa bi prespali? Morda v "airbnb-ju v Preradovičevi ulici", je predlagal Simončič.
