Uroš Esih
Poročali smo že, da se je seznam za kandidata za slovenskega komisarja v zadnjih dneh skrčil na dve imeni, ki naj bi odražali nepolitičnost in strokovnost. V igri za nadstrankarsko kandidata za komisarko je krožilo ime Marjete Jager, namestnice generalnega direktorja v generalnem direktoratu za mednarodno sodelovanje in razvoj pri Evropski komisiji. Zadnje dni pa se je začelo intenzivno pojavljati ime stalnega predstavnika Slovenije pri Evropski uniji, Janeza Lenarčiča.
Jagrova, izkušena in najvišje pozicionirana slovenska evrokratka v evropskih institucijah, naj bi bila po naših informacijah "odlična pri samopromociji", zato si ni priborila premierovega zaupanja, precej boljši odnos in s tem zaupanje naj bi Šarec v zadnjem letu ob rednih obiskih Bruslja stkal z Lenarčičem. Slednji komisarskih ambicij nikoli ni zanikal, a kot diplomat in kot vsi samonominirani slovenski kandidati jih tudi ni potrdil. Po naših informacijah je Lenarčičevo kandidaturo pri predsedniku vlade promoviral Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v kabinetu predsednika vlade.
Šarec: Je izkušen, pozna delovanje EU
Predsednik vlade Šarec je odločitev koalicijskim partnerjem sporočil šele včeraj, na posvetu ministrskega zbora o prioritetah slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Kmalu za tem je stopil pred novinarje, kjer je pojasnjeval in opravičeval svoj izbor. "Je izkušen, pozna delovanje EU, že dolgo dela v diplomaciji. To je v tem trenutku tisto, kar potrebujemo," je o izbiri povedal Šarec, ki je dolgo časa tehtal različne predloge in na koncu odločil, da Slovenija glede na sestavo vlade potrebuje nevtralnega kandidata.
Povedal je, da je z objavo imena kandidata čakal, ker ni želel, da se ga vnaprej diskreditira, kot se pogosto dogaja. Po Šarčevih besedah je težko reči, ali je apolitičnost kandidata slabost ali prednost, a Lenarčič po njegovi oceni dobro ve, kaj je politika, in se giblje na evropskem parketu: "Če je človek sposoben, se tudi politike zelo hitro nauči."
Ker sta LMŠ in SD na majskih evropskih volitvah dosegli po dva poslanska mandata v Evropskem parlamentu, ostale koalicijske stranke pa so ostale praznih rok, se Šarcu ni zdelo pravično, da bi bil kandidat iz katere od drugih koalicijskih strank. Za Tanjo Fajon iz SD, preferenčno zmagovalko evropskih volitev, pa si Šarec težko predstavlja, kako bi sodelovala v Evropski komisiji, potem ko je javno napovedala, da na glasovanju v Evropskem parlamentu ni podprla kandidatke za predsednico komisije, Ursule von der Leyen.
Prej z Drnovškom, Janšo, Cerarjem, zdaj s Šarcem
Janez Lenarčič (1967), diplomirani pravnik, se je leta 1992 zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve. V letih 1994-1999 je služboval v stalni misiji Slovenije pri OZN, kjer je bil njegov šef Danilo Türk, ki se je včeraj oglasil s tvitom, da bo odličen komisar. Z izvršno politiko se je srečal leta 2001, ko je postal svetovalec predsednika vlade Janeza Drnovška za mednarodne odnose. Leta 2003 je kot veleposlanik odšel na Dunaj na mesto vodje stalnega predstavništva Slovenije pri OVSE, leta 2005 je tudi predsedoval stalnemu svetu organizacije. Januarja 2006 ga je prva vlada Janeza Janše imenovala za državnega sekretarja za evropske zadeve v službi vlade za evropske zadeve, nato je prevzel tudi vodenje delovne skupine za prvo predsedovanje Svetu EU. Po koncu predsedovanja je med letoma 2008 in 2014 vodil urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice. Septembra 2014 je postal državni sekretar za zunanje in evropske zadeve v kabinetu predsednika vlade Cerarja, septembra 2016 pa je prevzel položaj stalnega predstavnika Slovenije pri EU.
Kdo je zavajal Fajonovo
Sveže potrjena predsednica Evropske komisije si sicer želi spolno uravnoteženo sestavo nove Evropske komisije, zato je izrazila pričakovanje, da naj države članice pošljejo spolno uravnotežen paket kandidatov. A pogled na seznam štirinajstih držav, ki so že izbrale svojega kandidata za komisarja, pokaže, da so med njimi le štiri kandidatke. To kaže na to, da bo Von der Leynova težko sestavila po spolu enakovredno komisijo. In tudi Slovenija ji pri tem ne bo pomagala, saj v Bruselj pošilja moškega kandidata.
"Slovenija je doslej imela komisarko. Zakaj bi morala biti prav Slovenija tista, ki vedno uboga," se je vprašal Šarec, ki je med vrsticami tudi povedal, da ni bil zadovoljen z aktualno slovensko komisarko Violeto Bulc, ki se je nadejala ponovitve komisarskega mandata. Z novo predsednico komisije se je Šarec že pogovarjal. Povedal ji je, da Slovenija po vsej verjetnosti ne bo mogla zadostiti njeni želji.
Vlada bo kandidata potrjevala na današnji seji, je napovedal Šarec, ki je s svojim predlogom koalicijske partnerje seznanil šele včeraj. "Izrazito negativnih odzivov nisem slišal," je odgovoril na vprašanje o odzivu partnerjev na predlog. A že kmalu za tem jih je lahko slišal od SD. "Predlog, ki ne upošteva demokratične legitimnosti kot ključnega merila, je za nas nesprejemljiv. Enaka merila smo si zastavili za izbor ljudi na vodilne položaje v Evropski uniji in enaka merila imamo za izbor slovenskega komisarja," so v SD komentirali Šarčev izbor in obžalovali, da za slovenskega komisarja ni izbral človeka z demokratično legitimnostjo kot ključnim pogojem, ob tem pa še s kompetencami, izkušnjami in ugledom v Sloveniji, EU in širše. Po neuradnih informacijah je Šarec vse do včeraj zavajal Fajonovo glede možnosti za njeno kandidaturo in glede scenarija, da Slovenija v Bruselj pošlje kandidata in kandidatko.
Začrtane prioritete predsedovanja
Na včerajšnjem drugem posvetu na Brdu pri Kranju je ministrski zbor začrtal osnutek prednostnih nalog drugega slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki bo v drugi polovici leta 2021. Vladavina prava, trajnostni razvoj in varnost ter Zahodni Balkan so prednostna področja, ki jih želi vlada Marjana Šarca postaviti v ospredje slovenskega predsedovanja. Vseeno pa bo, tako so sporočili iz kabineta predsednika vlade, velik del aktivnosti obsegala podedovana agenda, znotraj katere bo Slovenija poiskala vsebine, ki so pomembne za njeno delovanje. Več naj bi bilo znano v začetku prihodnjega leta, ko bo sprejet program Evropske komisije v novi sestavi za naslednje zakonodajno obdobje 2019-2024.
Liberalni partnerji molčijo, opozicija kritična
V SD so Šarčevo kadrovanje za slovenskega komisarja označili za enostransko odločitev, ki pošilja koalicijskim partnerjem neprijetno sporočilo. Odgovornost predsednika vlade je, da skrbi za trdnost in zaupanje v koaliciji, menijo v SD, kjer so napovedali, da bodo na današnji seji ministri SD glasovali proti Lenarčiču. Šarec, ki pravi, da je koalicija sinonim za napetost, sicer upa, da bodo koalicijski partnerji videli nacionalni interes Slovenije, pomen enotnosti in podprli Lenarčiča.
Pri koalicijskih strankah iz liberalne družine ALDE (SMC, DeSUS in SAB) pa včeraj niso komentirali premierjeve izbire. Po neuradnih informacijah jih je ime presenetilo, še bolj pa način, kako je bilo posredovano koalicijskim partnerjem.
Popoldne in zvečer so se med njimi zvrstila sestankovanja, nihče pa še ni želel razkriti, kako bodo glasovali na današnji seji vlade.
Poslanec Levice, pogodbene partnerice manjšinske vlade, Franc Trček, je izbor Lenarčiča označil za "pričakovan glede na imena, ki so krožila" in dodal, da je Lenarčič "premalo politično in državniško ime za zahtevne čase, v katerih je EU". Še ostrejši so bili v opoziciji. Evropski poslanki iz vrst SDS Romani Tomc (EPP) se zdi nesprejemljivo, da se premier odloča samovoljno: "V duhu njegovih izjav o sodelovanju in slovenskem interesu sem pričakovala, da se bo o tem posvetoval z zmagovalci evropskih volitev, torej s SDS." Po njenih besedah je praksa, da države za komisarje imenujejo vsaj ministre oziroma predsednike vlad, s čimer imajo večje možnosti izbire pomembnejših resorjev. Tomčeva je zaključila z oceno, da Šarec s predlogom Lenarčiča ambicije slovenske evropske politike postavlja na uradniški nivo.
