Izdati jima je moral izbrisno pobotnico za nepremičnini v soseski, torej umakniti hipoteko. Potencialna škoda za državo je po neuradnih informacijah časnika več milijonov evrov. V obravnavi je še več tožb.
Stanovanjsko sosesko v ljubljanski Šiški je gradilo gradbeno podjetje Vegrad AM, projekt pa je financirala NLB. Ker je velenjsko gradbeno podjetje končalo v stečaju, banka pa je ostala nepoplačana, je v bančni sanaciji to terjatev do Vegrada AM prevzela Družba za upravljanje terjatev bank DUTB. S pripojitvijo DUTB pa je zgodbo podedoval SDH, pojasnjuje Delo.
Vegrad je pred propadom nekaterim podizvajalcem ponudil plačilo s kompenzacijo na način, da so namesto denarja dobili stanovanja. Ta so formalnopravno prišla v last podizvajalcev, ne pa tudi ekonomsko, saj je bila na nepremičninah vpisana hipoteka DUTB.
DUTB pred sedmimi leti vložila izvršbe
Medtem ko so podizvajalci trdili, da jim je NLB obljubila izbrisno pobotnico, pa so v DUTB zatrjevali, da za to nimajo zakonske podlage. Tudi na ministrstvu za finance so leta 2017 pojasnili, da DUTB skladno z zakonom o slabi banki ne sme odpustiti dolga, enake učinke ima odpoved zavarovanja.
DUTB je zato pred sedmimi leti vložila izvršbe, da bi prišla do stanovanj, ki so jih že zasedli podizvajalci. Ti so na to podali tožbo in zahtevo za umik izbrisne pobotnice, s čimer jim je torej v dveh primerih uspelo.
"Po sodbi je moral SDH izdati izbrisno pobotnico za nepremičnine, ki so bile predmet sodbe," so za Delo potrdili v SDH. Še vedno sicer zagovarjajo stališče, da so hipoteke na nepremičninah v Celovških dvorih veljavne in pričakujejo njihovo plačilo, poroča časnik.
Ker je sodišče v dveh primerih verjelo podizvajalcema, da jim je NLB obljubila izbrisne pobotnice, pri tem pa v SDH pravijo, da "v zvezi s podizvajalci v Celovških dvorih poteka več sodnih postopkov", bi državni holding lahko izgubil več milijonov evrov, sklepa Delo. Država si namreč ne more več obetati, da bi prišla do teh stanovanj in jih prodala.
