Luka Mlakar
Poslanci so na izredni seji z 42 glasovi za in 20 proti potrdili Franja Bobinca, Mira Medveška in Suzano Bolčič Agostini za nove člane nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH). Slednji trenutno šteje tri člane od zakonsko predvidenih pet. Poleg predsednic Karmen Dietner sta v njem še Janez Vipotnik in Ivan Simič. Konec junija sta bila zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev kot nadzornika odpoklicana Božo Emeršič in Leon Cizelj. Ker Vipotniku sredi decembra poteče mandat, je vlada prejšnji teden predlagala tri nove nadzornike. Bobinac in Bolčič Agostini bosta mandat nastopila po potrditvi v državnem zboru, Medvešek pa po izteku Vipotnikovega mandata 15. decembra. Omenjeni kadrovski predlog je precej razburkal vladno koalicijo, saj s kandidati za nadzornike niso bili zadovoljni v SD in Levici.
Na koncu so kandidate podprli samo poslanci Gibanja Svoboda in poslanca narodnih skupnosti, poleg poslancev SDS je proti glasoval tudi Miha Kordiš iz Levice. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je poudaril, da ne morejo podpreti treh predlaganih imen, kritičen je bil predvsem do Bobinca, ki da je imel vlogo pri "hiranju" Gorenja. Da se bodo vzdržali, ker ne podpirajo tega, da "vlada prihaja z danes na jutri pri tako pomembni zadevi, kot je imenovanje nadzornikov SDH", je pojasnil tudi poslanec SD Soniboj Knežak. Po njegovih besedah bodo morali v prihodnosti v koaliciji opraviti več razprave, saj je vlada tista, ki pripravlja kadrovske zadeve, državni zbor pa daje soglasje k imenovanju, s čimer se odgovornost prelaga na poslance.
Boštjančič: Pri Debeljaku in Bobincu ni konflikta interesov
V SDS so imenovanju Bobinca, Medveška in Bolčič Agostini nasprotovali. Gre za kadrovski predlog predsednika vlade Roberta Goloba, imenovanje Bobinca pa je zaradi njegovih tesnih povezav s prvim možem SDH Žigo Debeljakom, s katerim sta pred leti skupaj sedela v upravi Gorenja, neustrezno in nehigiečno, je na seji mandatno-volilne komisije dejala poslanka SDS Anja Bah Žibert in dodala, da bo Bobinac zdaj nadzoroval svojega prijatelja Debeljaka, s katerim sta "potopila" Gorenje. V NSi so bili do predlaganih kandidatov manj kritični, a so poudarjali, da je žogica na strani koalicije. "Če sami niso usklajeni, potem pa ne morejo računati na glasove drugih," je dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.
Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da gre pri kandidatih za nadzornike za predlog finančnega ministrstva, ne pa predsednika vlade. Po njegovih besedah omenjeni kadrovski predlog ni nastal čez noč, saj da je ministrstvo predlog kandidatov na vlado posredovalo konec septembra, vlada pa je o tem odločila prejšnji teden. Na očitke iz SDS, da je Bobinac slab kandidat za nadzornika SDH, saj da je "potopil" Gorenje, pa je Boštjančič odgovoril z besedami, da za predlogom stoji in da dejstvo, da je Bobinac še danes podpredsednik Hisense International, govori samo zase. Kadrovska komisija se je po njegovih besedah veliko ukvarjala tudi z dejstvom, da sta Bobinac in Debeljak v istem obdobju sedela v upravi Gorenja, a je kot minister dobil ustrezna zagotovila, da pri tem ne gre za konflikt interesov.
A Boštjančičeva pojasnila na koncu niso prepričala poslancev SD in Levice. "Težko to komentiram, se je pa na vladi samo ena koalicijska partnerka vzdržala, druga pa ne. Na seji mandatno-volilne komisije je celotna koalicija podprla predlog, zakaj so zdaj glasovali tako, pa morate vprašati njih," je poudaril Boštjančič. Na dogajanje v parlamentu se je odzval tudi premier Golob, ki je dejal, da so različni pogledi sestavni del koalicije ter da generalni sekretarji strank znotraj koalicije doslej niso in v prihodnosti tudi ne bodo odločali o kadrovskih zadevah.
SDS vložila pobudo za posvetovalni referendum
Poslanci so danes obravnavali tudi predlog novele zakona o dohodnini, ki jo je v državni zbor po nujnem postopku vložila vlada, a niso glasovali o predlogu v celoti. V SDS so namreč pred glasovanjem vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o noveli. "Ocenjujemo, da morajo biti državljani tisti, ki se sami odločijo, ali se strinjajo z znižanjem plač ali pa jim ustreza takšen zakon, kot ga je pripravila vlada," je dejala poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. Kot je poudarila, se jim v SDS zdi neprimerno, da je vlada tako pomemben zakon v državni zbor vložila po nujnem postopku: "V prejšnjem mandatu smo ravnali drugače, takrat je bil zakon vložen po rednem postopku. Če Slovenija kaj potrebuje, je to predvidljivo davčno okolje, ki pa ga žal s tako hitrimi spremembami davčne zakonodaje nimamo." Državni zbor bo tako o noveli zakona v celoti odločal po tem, ko bodo poslanci po pričakovanjih zavrnili referendumsko pobudo SDS. Koliko časa bo trajala blokada novele, še ni povsem jasno. "Skrajni rok je po poslovniku 30 dni, je pa mogoče pri nujnih postopkih nekoliko drugače interpretirate roke. V vsakem primeru pa bomo v zadnjih sekundah sprejemali ta zakon," je dejal Tašner Vatovec. Da bi spremembe stopile v veljavo z naslednjim letom, mora biti zakon v parlamentu sprejet še letos.
Vlada s spremembami zakona o dohodnini predlaga ustavitev načrtovane rasti splošne olajšave, ki se bo le še prihodnje leto zvišala s sedanjih 4.500 evrov na 5.000 evrov, nato pa ne bo več dodatnih postopnih zvišanj na 7.500 evrov do leta 2025, kot je to določal doslej veljavni zakon, ki je bil sprejet v času prejšnje vlade pod vodstvom prvaka Janeza Janše. Med rešitvami so še zvišanje skupnega dohodka, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, dvig stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu nazaj na 50 odstotkov ter nova olajšava za mlade do dopolnjenega 29. leta starosti. Stopnja obdavčitve oddajanja premoženja v najem se bo s 15 zvišala na 25 odstotkov.
Precej pozornosti so bile v javni razpravi deležne spremembe glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Odbor za finance je glede teh določb podprl dopolnilo NSi, da se jim priznani normirani odhodki znižajo z 80 na 40 odstotkov, če dosegajo 50.000 evrov prometa in ne že pri 35.000 evrov prometa, kot je predlagala vlada. Na predlog SDS pa je odbor zvišal posebno olajšavo za mlade, ki jo kot novost dohodninske zakonodaje predlaga vlada. Namesto za 1.000 evrov se bo davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja zavezancem do dopolnjenega 29. leta znižala za 1.300 evrov.
Vrtovec: Predlagani noveli ne bomo nasprotovali
Za okoli 7,5 odstotka se bodo v letih 2023 in 2024 zvišali tudi zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Dopolnilo s takšno vsebino so vložili v NSi, ki so poskušali to olajšavo zvišati s svojo novelo zakona, ki pa jo je državni zbor v začetku tega tedna ocenil kot neprimerno za nadaljnjo obravnavo. Vrtovec je poudaril, da se v stranki z davčno politiko vlade in z dodatnimi davčnimi obremenitvami nikakor ne strinjajo. Spomnil je, da so v parlamentarni postopke vložili svoj predlog novele zakona o dohodnini, na katerega so vložili tudi pobudo za posvetovalni referendum: "Naredili smo vse, kar je v naši moči, da ne bi davkoplačevalci v teh kriznih časih na tako grob način občutili visoke davke. Danes je treba ljudem v tej energetski in finančni krizi, ki prihajata, zlasti pomagati."
Vrtovec je ob tem poudaril, da so zadovoljni, ker je koalicija "prisluhnila modrosti NSi" in upoštevala njihove predloge na odboru. Predlagani vladni noveli ne bodo nasprotovali, se pa po besedah Vrtovca ne morejo strinjati z nekaterimi rešitvami, ki jih prinaša zakon, zlasti ko gre za dohodninske razrede. Na vprašanje, ali bodo posegli po posvetovalnem ali naknadnem zakonodajnem referendumu, pa je odgovoril, da bi šlo v tem primeru v prvi vrsti za nagajanje, saj da bi s posvetovalnim referendumom zaradi nujnega postopka le za nekaj dni ustavili sprejemanje zakona, zakonodajnega referenduma pa ni mogoče razpisati o vprašanjih davčne politike. Kot je poudaril Vrtovec, lahko ljudje od NSi pričakujejo "konstruktivno držo in dobre predloge, ne pa nagajanja".
V SD in Levici opozarjali na odstopanja od koalicijske pogodbe
V SDS predlagane vladne novele ne podpirajo. "Ne gre za nič drugega kot za korak k nižjim plačam," je povedala Lep Šimenko in dodala, da se ji zdi to v času visoke inflacije pa tudi nerazumljivo. Noveli so podporo napovedali v Levici in Gibanju Svoboda, v SD, kjer so imeli več zadržkov, pa so poudarili, da ji ne bodo nasprotovali. "Gre za odpravo škodljivih posledic, ki jih je vsilila prejšnja koalicija," je dejal Knežak ki pa je ob tem spomnil, da so si vladne stranke v koalicijski pogodbi na davčnem področju zastavile ambiciozne in obsežne cilje. Vladni predlog tem visokim ciljem ne sledi, podpora opozicijskim dopolnilom v zadnjem hipu pa po njegovih besedah pomeni še dodaten odstop od danih zavez.
Tudi Tašner Vatovec je opozoril, da novela zakona ne uresničuje v celoti zavez iz koalicijske pogodbe, zato po njeni uveljavitvi pričakuje vnovičen razmislek in pristop k resni davčni reformi. Poslanka Svobode Monika Pekošak pa je opozorila, da ima veljavni zakon, ki ga je pripravila Janševa vlada, uničujoče posledice za javne finance: "Ideja ni, da bi jemali ljudem, saj se bo splošna olajšava zvišala, čeprav za manj, kot je predvideno zdaj." Predlog novele zakona o dohodnini je sicer po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Tilna Božiča eden od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v negotovih časih. Če bi obveljal sedanji zakon o dohodnini, bi se prilivi od dohodnine prihodnje leto znižali, s potrditvijo sprememb pa je mogoče pričakovati 70 milijonov evrov več, je dejal Božič.
