Zaradi torkovega incidenta na vzhodu Poljske, v eksploziji rakete sta bila na eni od kmetij ubita dva človeka, je na vladi potekal neformalni posvet članov sveta za nacionalno varnost. "Na podlagi vseh informacij smo na koncu ugotovili, da ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti, ker se ocena vojaške ogroženosti ni dvignila. Dejansko gre za nesrečno naključje pri obrambi ukrajinske strani pred raketnimi napadi ruske vojske," je po posvetu poudaril premier Robert Golob. Omenjeni dogodek je v Evropi in po svetu vzbudila skrbi, da bi morebitna ruska odgovornost za napad pomenila vstop zveze Nato, katere članica je Poljska, v vojno v Ukrajini.
Premier Golob: Zadeva je povsem deeskalirala
Če je še včeraj izgledalo, da bi omenjeni dogodek lahko pomembno vplival na razvoj in dinamiko vojne v Ukrajini, se je danes izkazalo nasprotno, je poudaril Golob: "Včasih je v takšnih primerih potrebno počakati in ne verjeti prvim informacijam. Tokrat se je izkazalo, da so bile prve špekulacije prehitre. Danes imamo več informacij, stvari se umirjajo in ne gre za nameren napad." Iz vseh razpoložljivih virov so informacije enake, potrebe po dvigu stopnje ogroženosti ni, je zatrdil Golob in dodal, da se razmere za slovenske vojake v Natovih misijah na Slovaškem in v Latviji ne spreminjajo.
Čeprav so iz premierjevega kabineta najprej sporočili, da bo svet za nacionalno varnost danes zasedal v ožji sestavi, je Golob pojasnil, da je šlo pri današnjem dogodku za neformalni posvet. Kot je napovedal, bo svet za nacionalno varnost v širši zasedbi sklical 30. novembra. "Danes je zadeva povsem deeskalirala, zato ne vidimo nobene potrebe, da bi Slovenija ustvarjala vtis ogroženosti tam, kjer je ni," je pred sestankom pojasnil Golob. Z vladnega urada za komuniciranje (Ukom) so sporočili, da je šlo pri današnjem srečanju za neformalni posvet članov sveta za nacionalno varnost, ki ga sestavljajo Golob kot predsednik sveta za nacionalno varnost, obrambni minister Marjan Šarec, notranja ministrica Tatjana Bobnar, zunanja ministrica Tanja Fajon, infrastrukturni minister Bojan Kumer in direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik.
4. člen Severnoatlantske pogodbe ne bo uporabljen
Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je dan po incidentu dejal, da ni potrebe po sprožitvi 4. člena Severnoatlantske pogodbe. "Absolutno nič ne kaže na to, da bi bilo šlo za nameren napad na Poljsko," je zatrdil. "Zelo verjetno je bila to raketa, uporabljena v protiraketnem sistemu, kar pomeni, da so jo uporabile ukrajinske obrambne sile."
Benedejčič: Vojaki na misijah v tujini niso ogroženi
Da je šlo tragičen incident, ki pa ni bil nameren, temveč je bil posledica ruskega obstreljevanja ciljev v Ukrajini in ukrajinske obrambe pred omenjenimi napadi, je po posvetu potrdil tudi državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Andrej Benedejčič. Ob tem je zatrdil, da slovenski vojaki na misijah v tujini zaradi torkovega incidenta niso ogroženi. Na vprašanje, zakaj je premier za 30. november sklical svet za nacionalno varnost na temo dogajanja v Ukrajini, pa je Benedejčič pojasnil, da bodo na tem sestanku s predsednikom republike Borutom Pahorjem, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in predstavniki vseh parlamentarnih strank obravnavali širši vidik varnosti zaradi vojne v Ukrajini.
Po njegovih besedah ni potrebe po tem, da bi Slovenija zaradi prej omenjenega dogodka v Ukrajino pošiljala dodatno vojaško opremo: "Gre za tragičen dogodek, ki pa je posledica včerajšnjega masovnega raketiranja ukrajinskih ciljev s strani Rusije in posledično obrambe ukrajinske strani. Žal je v sklopu te obrambe očitno prišlo tudi do nesreče." Ko gre za pomoč v obliki orožja, je Slovenija v Ukrajino po njegovih besedah poslala že veliko vojaške opreme, tudi tanke oziroma oklepna vozila pehote. Ob tem je Benedejčič pojasnil, da podrobno spremljajo tudi trenutno rusko raketiranje kritične infrastrukture v Ukrajini: "To je seveda zelo problematično, že zdaj razmišljamo, kako bi pomagali pri obnovi energetske infrastrukture v Ukrajini."
Zelenski vztraja, da je na Poljsko padla ruska raketa
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vztraja, da je bila raketa, ki je v torek padla na ozemlje Poljske, ruska, poročajo tuje tiskovne agencije. Rusko zunanje ministrstvo pa po poročanju ruske tiskovne agencije Tass trdi, da Ukrajina skuša z očitki na račun Moskve izkoristiti vsako priložnost za utrditev zahodne podpore Kijevu.
"Sploh ne dvomim, da to ni bila naša raketa," je v govoru, ki ga je prenašala televizija, poudaril Zelenski. "Glede na naše vojaške podatke sem prepričan, da je bila ruska," je dodal. Ob tem je poudaril, da je nujno, da Ukrajina sodeluje v preiskavi incidenta, ker Kijev še ni videl dokazov, da gre za ukrajinsko raketo.
Zelenski je že v torek za izstrelitev rakete na poljsko vas ob meji z Ukrajino, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, obtožil Rusijo. Rusko obrambno ministrstvo je krivdo kategorično zanikalo in vse obtožbe zavrnilo kot provokacije.
Moskva zatrjuje, da je šlo za raketo ukrajinske protizračne obrambe, kar med drugim kažejo tudi dosedanji izsledki zveze Nato in Poljske. Nato po besedah generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga sicer meni, da Ukrajina ni kriva za incident na Poljskem, saj ima pravico do samoobrambe, ampak končno odgovornost zaradi vojne v Ukrajini nosi Rusija.
Fajon: Slovenija poziva k ustavitvi spopadov
Ministri pred prihodom na neformalni posvet niso dajali izjav, je pa ministrica Fajon na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko glede prej omenjenega incidenta dejala, da gre za "zelo resno" zadevo, ki je povzročila "veliko zaskrbljenost" in obilico pogovorov, med drugim v okviru zveze Nato in EU kot tudi v Sloveniji. "Izrazili smo solidarnost in sožalje najbližjim. Veliko je bilo pogovorov na najvišji ravni, tudi sama sem od sinoči stalno v stiku tako z našimi predstavništvi v Bruslju, na Severnoatlantskem zavezništvu in v evropski zunanji diplomaciji kot tudi z vsemi pristojnimi organi znotraj Slovenije," je poudarila Fajon. Preiskava incidenta na Poljskem še poteka, a vendarle se po besedah Fajon zdaj že zdi, da morebitna poljska aktivacija četrtega člena Severnoatlantske pogodbe, ki se je še zjutraj omenjala kot možnost, ni več na mizi.
Omenjeni člen določa, da se bodo pogodbenice Nata med seboj posvetovale, kadarkoli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice. Fajon je poslancem pojasnila, da je bila raketa po neuradnih informacijah izstreljena v torkovem silovitem raketiranju, ki je povzročilo izdatno škodo na ukrajinski infrastrukturi in po katerem je brez elektrike ostalo sedem milijonov Ukrajincev. Za zdaj poljska stran nima potrditve, od kod je raketa priletela, je še povedala. Obenem je obsodila torkovo rusko raketiranje ukrajinske infrastrukture, ki povzroča izjemno in nedopustno škodo, prizadene civilno prebivalstvo in civilne cilje ter vodi v dodatno eskalacijo napetosti: "Slovenija ob vsaki priložnosti poziva k ustavitvi spopadov, začetku pogajanj za mir, a trenutno nič ne kaže, da je ena ali druga stran na to pripravljena."
Predsednik republike za premišljeno ravnanje
Predsednik republike Borut Pahor se je danes zjutraj po telefonu pogovarjal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo o incidentu, ki se je včeraj zgodil na Poljskem ob ukrajinski meji in je terjal dve življenji. Izrazil mu je sožalje in solidarnost. Poljskemu predsedniku je zagotovil podporo v enotnem odzivu na sleherno varnostno grožnjo. Predsednik Pahor je v pogovoru s predsednikom Dudo poudaril pomen premišljenega ravnanja Poljske in odziva zveze Nato.
"Solidarni smo z našimi poljskimi prijatelji. Včerajšnji smrti na vzhodnem Poljskem v bližini meje z Ukrajino sta bili tragični. Slovenija podpira in izreka iskreno sožalje družinam preminulih," pa je v odzivu, ki ga je Ukom objavil na Twitterju, poudaril premier Golob.
Raketa, ki je priletela na Poljsko, ni bila izstreljena iz Rusije
Razburjenje zaradi dogodka na Poljskem se sicer umirja. Nobenih znakov ni, da bi šlo pri torkovem incidentu na Poljskem ob meji z Ukrajino za nameren napad ali da Rusija pripravlja napad na katero od članic zveze Nato, je v Bruslju poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Po prvih ugotovitvah bi lahko bila vzrok za eksplozijo ukrajinska protiletalska raketa, je dejal Stoltenberg. Rusko obrambno ministrstvo je krivdo za dogodek zanikalo in vse obtožbe zavrnilo kot provokacije. Tudi ameriški predsednik Joe Biden je ocenil, da je malo verjetno, da je bila raketa, ki je padla na vzhod Poljske, izstreljena iz Rusije.
MZZ: Slovenija se bo odzvala v sodelovanju z zaveznicami
Slovenija pozorno spremlja dogajanje v zvezi z incidentom na poljsko-ukrajinski meji in se bo odzvala v sodelovanju z zaveznicami in partnerji, je zunanje ministrstvo sporočilo na twitterju. "Izrekamo sožalje in solidarnost s Poljsko," so zapisali in dodali, da Slovenija ponovno obsoja brutalne ruske napade na ukrajinsko infrastrukturo.
"Včerajšnja atmosfera je pokazala, kaj bi se lahko začelo dogajati, če bi dejansko prišlo do napada z ruskim orožjem na ozemlje ene od zaveznic Nata. Na srečo smo ugotovili, da tega ni bilo in da gre za nesrečen tragičen dogodek, se pa zdi, da ta incident kaže na to, v kako resnih časih živimo in kako pomembno bi bilo, da Moskva premisli svoje poteze, kar se tiče Ukrajine," je še dodal Benedejčič.
Poljski predsednik: Trenutno ni nobene neposredne nevarnosti za državo in njene državljane
Trenutno ni nobene neposredne nevarnosti za državo in njene državljane, je danes po seji sveta za nacionalno varnost v Varšavi dejal poljski predsednik Andrzej Duda. S tem se je odzval na torkov incident, ko je na Poljsko priletela raketa in terjala dve smrtni žrtvi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Raketa, ki je v torek zvečer padla na skladišče z žitom na vzhodu Poljske in ubila dva človeka, je bila zelo verjetno del ukrajinske zračne obrambe, je ocenil poljski predsednik in hkrati zatrdil, da trenutno ni nobenih znakov, da bi se takšen incident lahko ponovil. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki pa je medtem že dejal, da ni nobene potrebe po sprožitvi 4. člena Severnoatlantske pogodbe.
Kijev je namreč nemudoma po incidentu v torek zvečer s prstom pokazal na Moskvo, Poljska pa je razglasila povečano pripravljenost dela oboroženih sil. Svetovni voditelji so se sprva odzvali zadržano in pozivali k preiskavi. Kasneje pa so mnogi dejali, da je incident verjetno povzročila raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe, izstreljena za obrambo ukrajinskega ozemlja pred napadi ruskih manevrirnih raket.
To sicer trdijo tudi ruske oblasti, ki so danes sporočile, da so na objavljenih fotografijah s kraja eksplozije na Poljskem vidni fragmenti rakete ukrajinskega sistema zračne obrambe S-300.
