Še dve uskladitvi pokojnin letos?

Od začetka epidemije covida-19 se je kljub določenim prizadevanjem vlade in državnega zbora položaj upokojenk in upokojencev v Sloveniji v vseh pogledih poslabšal, pravijo v Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS). "Revščina med starejšimi se ne zmanjšuje kljub dodatkom, ki so jih dobili starejši, kljub izredni in redni uskladitvi pokojnin. Skrb zbujajoče je število žensk, ki živijo pod pragom revščine. Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji (SILC) je z dohodkom, nižjim od praga revščine, živelo približno 254.000 ljudi ali okoli 11.000 več kot leto pred tem. Med njimi je bilo približno 97.000 upokojencev," je včeraj po srečanju v Škofji Loki povedala predsednica SUS Francka Četković.

Varstveni dodatek vsem upokojencem

Poglejmo, za koliko so se zvišale pokojnine v zadnjem letu in pol. Trikrat, skupaj za 7,9 odstotka, poleg tega so tisti z nizkimi pokojninami dobili še dvakrat solidarnostni dodatek, izplačan je bil tudi letni dodatek. Z majem letos so se zvišale tudi najnižje pokojnine. Tako po novem najnižja pokojnina znaša 279 evrov (prej 246 evrov), prejema pa jo okoli osem tisoč upokojencev. Prav tako se je zvišala zagotovljena starostna pokojnina (za doseženo t. i. polno pokojninsko dobo) s 581 na 620 evrov. Višja je torej za 6,7 odstotka in od cenzusa za varstveni dodatek, ki trenutno znaša 591,20 evra. Prejema jo okoli 90 tisoč upokojencev. Višje pokojnine - 388 evrov, od maja prejema tudi okoli 12 tisoč invalidskih upokojencev.

V sindikatu ocenjujejo, da bo tudi prihajajoče obdobje za starejše izredno težavno. Država še vedno dolguje upokojenkam in upokojencem 3,5-odstotni dvig pokojnin zaradi neusklajevanja v preteklem obdobju. Zaradi letošnje nižje uskladitve pokojnin, kot bi morala biti po pokojninskem zakonu, pa so pokojnine še vedno nižje za odstotek, ugotavljajo. Kar 28 odstotkov upokojenk in upokojencev navkljub vsem zvišanjem še vedno prejema pokojnino, nižjo od 600 evrov, prag revščine po zadnjih podatkih pa znaša 739 evrov. "Tem bosta izredna in redna uskladitev pomenili veliko, vendar je treba narediti več. Starejši od 63 oziroma 65 let, ki imajo pokojnino nižjo od 591 evrov, lahko zaprosijo za varstveni dodatek in si tako vsaj malo izboljšajo ekonomski položaj. Starejši, ki so mlajši od 63 oziroma 65 let, pa ne morejo zaprositi za varstveni dodatek, kljub temu da prejemajo pokojnino. Vsak, ki ima pravico do pokojnine, naj ima tudi pravico do varstvenega dodatka, ne glede na to, kje živi, če izpolnjuje dohodkovni cenzus," zahtevajo v sindikatu.

Neuporaben zakon o dolgotrajni oskrbi

A niso problem starejših le nizke pokojnine. Spomnili so tudi, da smo po številu umrlih v domovih za starejše v vrhu evropskih držav. Ker po napovedih prihajamo ponovno v obdobje povečanja števila obolelih, sindikat pričakuje in zahteva, da morebitni ponovni ukrepi v domovih ne bodo diskriminacijski, da ne bodo omejevali osnovnih človekovih pravic. Posebej opozarjajo, da se ne sme več zapirati stanovalcev domov za starejše, ne sme se jim onemogočati obiskov. Med zahteve so zapisali tudi, da je treba v domovih za starejše zagotoviti ustrezne sisteme prezračevanja, uveljaviti pogoj PCT za zaposlene in stanovalce in tako nujno zagotoviti normalne razmere za bivanje. Stanovalci ne smejo nositi stroškov testiranja zaposlenih in dodatnih zdravstvenih ter socialnih storitev zaradi prebolelega covida.

Letos junija je vlada poslala v parlament zakon o dolgotrajni oskrbi brez javne razprave, brez mnenja socialnih partnerjev, brez obravnave v ESS. Zakon ne vsebuje sistemske ureditve financiranja in ne zagotavlja dejanskega stabilnega dolgoročnega sistema financiranja. Vsebuje tudi vrsto drugih nesprejemljivih, nerazumljivih pa tudi neizvedljivih rešitev, ocenjujejo. "Takega zakona, katerega namen je formalno pokrivanje pridobitve evropskih sredstev, ne potrebujemo, zato zahtevamo, da ga vlada umakne iz parlamenta in ga da najprej v javno razpravo, v obravnavo ESS," pravi Četkovićeva.

Do uveljavitve primernega zakona o dolgotrajni oskrbi pa naj vlada nemudoma zagotovi: spremembo kadrovskih normativov zdravstvene in socialne oskrbe v domovih za starejše, večje število osebja in zvišanje njihovih plač. Spremembo oblikovanja cen v domovih za starejše, in sicer tako, da se v ceno oskrbe ne bo vštevalo nadomestilo za vložena sredstva zasebnih koncesionarjev, ta nadomestila naj plačuje država iz proračuna. Zagotoviti je treba tudi pomoč na domu pod enakimi pogoji za vse, ki jo potrebujejo, v celotni državi. Pripraviti pa tudi programa prilagoditve bivalnih pogojev starejših v stanovanjih ter večnadstropnih zgradbah, da bi lahko dlje ostajali doma.