Sedmi protikoronski paket je v torek pozno ponoči dobil končno podobo. Poslanci so na koncu izglasovali dopolnilo SDS in NSi in ponovno v zakon dodali določbo o prisilnem upokojevanju, ki jo je odbor za finance dan pred tem že črtal. Da je protiustavna, je opozorila zakonodajno-pravna služba. Nasprotoval ji je tudi fiskalni svet in celo nekateri ekonomisti iz strokovne skupine za pripravo protikoronskih paketov.
Sindikati o nesprejemljivem posegu brez socialnega dogovora
Včeraj so se ostro ponovno odzvali tudi sindikati, ki so ves čas opozarjali, da je takšen poseg v delovnopravno zakonodajo brez socialnega dogovora nesprejemljiv. Zdaj napovedujejo vložitev zahteve za presojo ustavnosti, o sprejeti rešitvi, ki gre proti priporočilom Evropske komisije Sloveniji, bodo obvestili tudi evropske institucije. Proučili bodo tudi možnost presoje ustavnosti sprejetega sklepa o prepovedi referenduma, ki preprečuje, da bi se bilo mogoče upreti sistemski in dolgoročni spremembi zakona, ki nima nobene povezave z epidemijo. Za zdaj pa prisilno upokojevanje ostaja in bo začelo veljati z novim letom.
Minister za delo Janez Cigler Kralj in finančni minister Andrej Šircelj sta drugačnega mnenja. Pravita, da ne gre za prisilno upokojevaje, ampak samo za več besede delodajalcev pri tem, katerega starejšega delavca še potrebujejo in ga bodo obdržali. Še vedno mu bodo lahko trikrat za eno leto podaljšali pogodbo o zaposlitvi. Sicer pa bo lahko delodajalec zaposlenemu, ki bo izpolnil pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma pri starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe ali pa pri 65 letih z najmanj 15 leti delovne dobe, odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga v 60 dneh. Delavcu bo tudi pripadala odpravnina. To bo veljalo tako za gospodarstvo kot javni sektor.
V gospodarski in obrtni zbornici zadovoljni
V Obrtni zbornici Slovenije (OZS) in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so s sprejeto rešitvijo zadovoljni. "Delodajalci si ne bodo nikoli prizadevali, da bi izgubili koga od zavzetih in potrebnih kadrov. Za tiste, ki pa niso zavzeti in tako potrebni, pa tudi ni prav, da imajo neomejene privilegije," pravi Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, in doda: "V slednjem primeru bodo delodajalci zaposlili mlajše ljudi, zaposlovanje mlajših pa je glede na podatke o brezposelnih dobrodošlo." Ob tem je zavrnila trditve, da bo povečano upokojevanje močno obremenilo pokojninsko blagajno. V zasebnem sektorju velikega števila prekinitev pogodb o zaposlitvi namreč na GZS ne pričakujejo, če pa bi se to zgodilo v javnem sektorju, javne finance ne bi bile bolj obremenjene. Za javne uslužbence se namreč iz proračuna izplačujejo tudi plače.
Ne odrekanju pomoči "kršiteljem"
Ni pa SDS in NSi uspelo z določbo, da se kršiteljem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije covida-19, kar sta predlagali po tem, ko so v soboto inšpektorji zaradi neupoštevanja prepovedi obratovanja zapečatili smučišče Krvavec. Večina poslancev je namreč soglašala, da ta določba v zakonu nima kaj iskati.
V OZS so zadovoljni tudi s spremembo pri delnem sofinanciranju fiksnih stroškov, da se tistim z največjim padcem zvišuje pomoč z maksimalno 1000 evrov na 2000 evrov na zaposlenega na mesec. Podpirajo tudi izplačilo kriznega dodatka za zaposlene, a se jim hkrati zdi nedopustno, da bo delodajalec na vračilo čakal več kot dva meseca. "V teh kriznih časih ne morejo biti delodajalci tisti, ki bodo zalagali denar za posamezne ukrepe države," so posvarili.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
