Številke dnevno okuženih so še vedno rekordne. V četrtek so ob 6790 PCR-testih potrdili 2510 okužb z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 558 covidnih bolnikov, 134 v intenzivni terapiji. Kapacitete za covidne bolnike se še povečujejo. Trenutno je na voljo 150 postelj na oddelkih za intenzivno nego in 479 postelj na navadnih oddelkih. To bo zadoščalo za nekaj dni, že v začetku novembra pa bodo kapacitete še dodatno razširili. Od 3. novembra dalje bo na voljo 159 postelj na oddelkih za intenzivno terapijo in 590 postelj na navadnih oddelkih.
Zaradi večje obremenitve zdravstva so zdaj programi na drugih oddelkih omejeni. Izvajalci na vseh nivojih bodo najprej morali zagotavljati kapacitete za covidne paciente, nato pa še vse druge storitve. "Zagotovljene bodo vse zdravstvene storitve pod stopnjo nujnosti, torej nujno in zelo hitro. Obravnavani bodo vsi onkološki bolniki, zagotovljene bodo zdravstvene storitve pri nosečnicah, porodnicah, novorojencih in otrocih," zagotavlja državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar.
Kapacitete so omejene
Število tistih, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, se iz dneva v dan veča in ravno to je najbolj skrb vzbujajoče. Pred epidemijo je bilo v 15 bolnišnicah po Sloveniji na voljo 6079 standardnih bolniških postelj in 233 intenzivnih postelj. V času epidemije pa je bilo za covidne bolnike namenjenih največ 1198 postelj in 220 intenzivnih postelj, je pojasnil Vindišar. Mejo na oddelkih za intenzivno terapijo tokrat postavljajo pri številki 160 do 180 bolnikov. Ko bomo prišli do teh številk, bo namreč treba poseči po najstrožjih ukrepih. Omenja se tudi popolno 14-dnevno zaprtje družbe, vendar to še ni bilo sprejeto.
"Dnevno spremljamo stanje zasedenosti v bolnišnicah in delamo vse, da bodo namestitve za vse tudi zagotovljene. Iskreno upam, da je slovenski narod dovolj moder, da bo spoznal, da gorijo zadnje rdeče luči in da je treba spremeniti dosedanji način pristopa do covida. Treba se je cepiti in spoštovati vse druge ukrepe. To je edini garant, da bo sistem zdržal. Kapacitete, ki jih slovensko zdravstvo ima, so znane in omejene. Limit je nekje pri 160 intenzivnih posteljah in takrat bo treba sprejemati najbolj rigorozne ukrepe, in to z enim samim ciljem - da se ne bi zgodilo, da nekateri pacienti ne bi prišli do pomoči," je pojasnil Vindišar. Bolj kot postelj sicer primanjkuje kadra. "Za vsakega bolnika na intenzivni terapiji potrebujemo enega zdravnika in dve medicinski sestri. Danes to pomeni, da je na oddelku za intenzivno terapijo že nekaj manj kot sto zdravnikov in več kot 250 medicinskih sester," še razlaga.
Kapacitete po 3. novembru
590 standardnih postelj
159 postelj na oddelkih za intenzivno terapijo
15 covidnih bolnišnic
Več kot 62 postelj na oddelkih za intenzivno terapijo v Ljubljani bi pomenilo katastrofo
Kljub temu da imamo letos v nasprotju z lanskim letom na voljo cepivo in je delež precepljenih polnoletnih oseb 63-odstoten, to, kot kaže, ni dovolj. V bolnišnicah je sicer tudi nekaj cepljenih, a večina hospitaliziranih se ni cepila. Na infekcijski kliniki UKC Ljubljana je na navadnih oddelkih 65 odstotkov necepljenih bolnikov, na intenzivnem pa 75 odstotkov. Na navadnih oddelkih se zdravi 119 bolnikov in njihova povprečna starost je 71 let, najmlajši bolnik je star 19 let. Na oddelkih za intenzivno nego se zdravi 51 bolnikov, njihova povprečna starost je 60 let, najmlajši bolnik pa je star 34 let. "Skratka, nihče ni varen pred covidom," je opozoril vodja oddelka za intenzivno terapijo na infekcijski kliniki UKC Ljubljana Matjaž Jereb in dodal, da če bo več kot 62 postelj na oddelku za intenzivno terapijo na ljubljanski infekcijski kliniki, bo to pomenilo katastrofo za ta prostor. Covid pa ne prizanaša niti najmlajšim. V Ljubljani so namreč polni tudi vsi otroški oddelki, zaradi covida in drugih respiratornih obolenj.
Do konca novembra bi lahko umrlo od 300 do 400 bolnikov
Ljudje vsak dan tudi umirajo zaradi covida. "Zaradi covida bo po oceni samo do konca novembra umrlo od 300 do 400 bolnikov. Tega naj se moji sodržavljani in sodržavljanke zavedajo," je jasen Jereb. In številni bodo umrli po nepotrebnem, ker niso cepljeni, čeprav bi se lahko pred hudim potekom bolezni zaščitili. Tako pa so v bolnišnicah še vedno bolniki, ki niso cepljeni. Celo kronični bolniki se niso cepili. Toda cepljenje ščiti pred hudim in kritičnim potekom bolezni, ponavlja opozorilo Matjaž Jereb. "In pred tem, da bomo umrli."
Murska Sobota in Slovenj Gradec
V murskosoboški bolnišnici se zdravi 31 covidnih bolnikov, med njimi sedem v enoti za intenzivno nego. Direktor soboške bolnišnice Daniel Grabar poudarja, da tisti, ki pregled potrebujejo zelo hitro, morebitnega krčenja storitev ne bodo občutili. "S povečevanjem števila covidnih bolnikov, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje, pa bo tudi pri nas treba nekatere dejavnosti zmanjševati. Preko praznikov bomo ohranili 30 postelj za akutno in sedem za intenzivno obravnavo bolnikov s covidom-19, nato pa jih bomo, odvisno od razmer, povečevali. Predvidoma v torek ali sredo se bomo odločali, katere storitve bomo zaradi potrebe po prerazporeditvi kadra zmanjševali, o čemer pa bomo javnost še obveščali," je povedal Grabar.
"Glede na to, da večamo kapacitete za bolnike na covidnem oddelku na 30 postelj in v intenzivni enoti na pet postelj, smo z naslednjim tednom odpovedali vse nenujne kirurške posege. Ambulantne storitve že naročenih bolnikov bomo v naslednjem tednu poskušali opraviti brez odpovedovanja," nam je sporočila dr. Natalija Krajnc, vršilka dolžnosti strokovnega direktorja SB Slovenj Gradec. (Vestnik, up)
Preventiva je nujna, še zlasti se ta opozorila vrstijo pred prazničnim koncem tedna. Pristojni svetujejo, naj se zbiramo zunaj, v notranjih prostorih naj nosimo maske in naj se izogibamo večjim druženjem. "Ob prvih znakih bolezni se izolirajte in se čim prej testirajte. Le tako boste zaščitili sebe in druge," pravi Vindišar. Necepljenim pa Jereb polaga na srce: "Ne upoštevajte strokovno neargumentiranih razlogov in se odločite za cepljenje. Pogovorite se z osebnim zdravnikom in premagajte strah. S tem, da se cepite, boste največ naredili."
Maribor: Med bolniki cepljenih od 15 do 30 odstotkov, najmlajši star 36 let
"Situacija je resna, smo na pragu najhujše krize. Bolnišnice so prezasedene, čeprav vrha še nismo dočakali," je aktualne koronske razmere orisal direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor dr. Anton Crnjac. Napovedal je, da "se bodo stvari še poslabšale s prilivom covidnih bolnikov, žal bodo necovidni programi odpadali". Zato je pozval, naj "državljani sprevidijo pomembnost situacije in med prazniki omejijo množično združevanje. Noč čarovnic naj mine brez mladine ali v sila zmanjšanem številu. Obiski grobov naj potekajo posamično. Pozivi stroke k cepljenju niso govorjenje na pamet, ampak imajo strokovne podlage."
Strokovni direktor UKC Maribor dr. Matjaž Vogrin je dodal, da število covidnih bolnikov hitro narašča, zato so se v koordinaciji z ministrstvom in drugimi bolnišnicami po Sloveniji dogovorili, da UKC Maribor nemudoma zagotovi dodatne kapacitete za te bolnike. "Od danes naprej moramo zagotavljati prostor za 60 pacientov v akutni obravnavi in za 32 pacientov v intenzivni terapiji, od prihodnje srede pa za 70 pacientov oziroma 34." Vogrin ocenjuje, da to pomeni "izjemen napor in zapiranje določenih oddelkov". Na covidnih oddelkih UKC Maribor dela približno 150 medicinskih sester in 40 zdravnikov. Kadrovski odliv so nadomestili, znajdejo se s prerazporejanjem zaposlenih. "Povprečna starost bolnikov na intenzivni terapiji je 65 let, cepljenih je 15 do 20 odstotkov, najmlajši je star 43 let. Na akutnem oddelku je povprečna starost 69 let, cepljenih je približno 30 odstotkov, najmlajši pacient je star 36 let," je navedel strokovni direktor.
Ptuj in Celje
Na covidnem oddelku ptujske bolnišnice so včeraj zdravili 21 obolelih. Oddelek, ki je imel v času odprtja 15 postelj, je bil zadnje tedne vedno povsem zaseden, zdravili so tudi po 20 pacientov in več. "Od včeraj imamo povečane kapacitete na 25 postelj za covidne bolnike, zelo verjetno pa bomo v prihodnjem tednu odprli tudi covidni intenzivni oddelek," pravi direktorica Anica Užmah. Doda še, da so se v tem času že soočili s krčenjem rednih programov, najbolj, za kar 75 odstotkov, so zmanjšali obseg dela na oddelku za neakutne obravnave, za polovico so zmanjšali delo na kirurškem oddelku in na intenzivnem oddelku, te dni pa odpovedujejo tudi že načrtovane operativne posege.
Iz celjske bolnišnice so sporočili, da so v sredo povečali zmogljivosti navadnih covid bolniških postelj z 32 na 42. "Poleg teh imamo še 17 intenzivnih covid bolniških postelj od skupno 22 intenzivnih postelj, ki jih imamo v bolnišnici za vse bolnike. V naslednjem tednu je predvidena širitev akutnih covid bolniških postelj na 54." Zaradi slabšanja epidemiološke situacije v bolnišnici ob tem zmanjšujejo ves elektivni program na področju operativne dejavnosti.
(ps, gp)
Da "se bolniki dušijo", pa je poudarila Dušanka Vidovič, predstojnica oddelka za pljučne bolezni. "Oddelek za pljučne bolezni je že en mesec več kot stoodstotno zaseden predvsem zaradi respiratornih necovidnih okužb, ki pa prav tako potrebujejo zdravljenje s kisikom. Manevrskega prostora za krčenje programov je izredno malo." Tam so še onkološki in ambulantni postcovidni bolniki, teh je "vsaj 20 dodatnih vsak teden. Pred vrati je gripa in tega se zelo bojimo. Že pred covidom so bili oddelki zaradi gripe polno zasedeni, zato pozivam ljudi, naj se cepijo tudi proti gripi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
