Ob današnjem prazniku so v cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti pripravili evangeličansko bogoslužje, ki ga je vodil škof Leon Novak. Udeležil se ga je tudi predsednik republike Borut Pahor.
Politične stranke nas ne smejo razdvajati, ampak povezovati, zavzeti se morajo za dobrobit vseh državljanov, kajti le tako lahko zagotovijo delujočo državo, je v pridigi izpostavil škof Novak. Pri tem moramo po njegovem posvetiti posebno pozornost jeziku in obliki govora.
Žalostna resničnost 21. stoletja je, da se množično pojavljajo lažne novice, ki zavajajo, podajajo izkrivljeno resničnost in širijo nezadovoljstvo. "Še hujša oblika komuniciranja pa je sovražni govor, saj ta ustvarja napetosti, povzroča globoke rane in vodi celo do nasilja in umorov", je med evangeličanskim bogoslužjem, dejal Novak.
Tako Cerkev kot tudi vsi državljani dobre volje so pri tem po njegovih besedah poklicani, da to obsodijo in da se od takšne oblike komunikacije distancirajo. "Sovražen govor razdvaja državljane, spravljiv jih povezuje in oblikuje v močno in homogeno skupnost. Politični funkcionarji in funkcionarke zastopajo ljudstvo v dobrobit vseh in to toliko bolj, kolikor bolj se zavzemajo za spravo," je dodal Novak. Ob tem se je zahvalil predsedniku republike za njegovo zavzemanje in vztrajnost pri procesu sprave med Slovenci, ki "spodbuja socialni, etični, gospodarski, družbeni in politični razvoj države".
Novak je izpostavil tudi pomen reformacijskega gibanja skozi čas in danes: "Pomen oziroma poudarek reformacije za današnji čas vidim v prvi vrsti kot težnjo po osebnem odnosu z Bogom, ki človeka spreminja, da živi in deluje skladno s podobo, učenjem in delovanjem Jezusa Kristusa."
Pri tem je škof spomnil na dolgo tradicijo medverskega sodelovanja v Prekmurju ter navedel konkretne oblike in praktične posledice življenja na podlagi Kristusovega nauka. "Postati moramo udje enega telesa, torej ene Kristusove skupnosti ali ene države, da se bomo medsebojno krepili, izgrajevali, spoštovali ter si pomagali," je še povedal Novak.
Zorčič: Potrebujemo povezovalno miselnost tistega časa
Eno temeljnih sporočil reformacije je potreba po prenovi duhovnega življenja in družbe, ki je zapadla v krizo identitete, moralnih in kulturnih vrednot ter obtičala v pasivnem opazovanju, je v poslanici ob današnjem dnevu reformacije zapisal predsednik DZ Igor Zorčič.
Po njegovem mnenju se simbolika ob današnjem prazniku ponuja samoumevno. "Reformacija je v svojem času svetu predstavljala premišljen duhovni odziv na dileme, ki so močno razklale tedanjo evropsko zahodno civilizacijo. (...) In tako, kot je reformacija s svojimi zahtevami in vizijo boljše cerkvene institucije in krščanske družbe dosegla korenite spremembe, tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo stanje v naši državi," je prepričan predsednik DZ.
Duh reformacije je "v tistih viharnih časih povezoval tako verujoče kot neverujoče z vrednotami, ki so globoko zasidrane v našem narodovem bistvu". Takšno povezovalno miselnost po Zorčičevem mnenju potrebujemo tudi danes.
"Tudi danes ne smemo preslišati sporočil reformatorskega preporoda, da so, kadar obtičimo v močvirju lastnih nesoglasij in delitev, spremembe nujne in si moramo zanje vsi iskreno prizadevati," je zapisal. Ocenjuje namreč, da se tudi več kot pol stoletja po reformaciji vsiljuje skrb za temeljna vprašanja vsakega človeka - vprašanje svobode, pravičnosti in človekovega dostojanstva. "Naša odgovornost je, da na ta vprašanja najdemo ustrezne odgovore," je sklenil v poslanici.
V ljubljanskem Cankarjevem domu bodo danes premierno uprizorili stripovski stand up Reformatorji na odru, s katerim bodo spomnili na avtorja prve slovenske slovnice in prvega celotnega prevoda Biblije v slovenščino, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina.
Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Krškem. Minister za kulturo Vasko Simoniti je kot slavnostni govornik poudaril, da je reformacija odprla duhovno pot uveljavitvi slovenščine. Dobila je možnost, da se razvije kot knjižni jezik, slovenski protestantski pisci pa so to nalogo po njegovih besedah več kot odlično opravili. Posnetek proslave bo nocoj na prvem programu TV Slovenija.
Janša: To je srce slovenstva
Slovenski jezik in kultura sta vtisnjena v narodovo zavest ter sta ključna temelja, zaradi katerih smo postali nacija in smo svojo samobitnost potrdili s samostojno ter suvereno državo Slovenijo, je v poslanici ob današnjem prazniku, dnevu reformacije, "ko obeležujemo rojstni dan slovenskega knjižnega jezika", zapisal predsednik vlade Janez Janša.
"Pot do tam pa je bila dolga in naporna. Zaznamujejo jo številni dogodki v naši zgodovini. Lepi in navdihujoči, pa tudi taki, ko je bil naš obstoj ogrožen. Vendar smo skoznje rasli, se učili in napredovali kot narod. Krepili smo svoj občutek za preživetje. Stali in obstali. Obranili in ohranili svoj jezik in kulturo. To srce slovenstva. Naše fizično in duhovno središče," so premierjeve besede povzeli v kabinetu predsednika vlade.
"Z natisom prve knjige v slovenskem jeziku je bil postavljen trdnejši temelj za preživetje tako slovenskega jezika kot slovenskega naroda. Kot nas je slovenski knjižni jezik pred petsto leti uvrstil med kulturno razvite evropske narode, tako je tudi danes, v časih globalizacije in brisanja nacionalnih meja, prav slovenski jezik (še) vedno ključen del naše kulturne dediščine in identitete. Središče narodove zavesti. Je vezivo, ki nas povezuje, ohranja in predstavlja temelj naše samobitnosti," je še zapisal predsednik vlade.
Verske knjige naj bodo v ljudskem jeziku!
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.
Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992.
