Skupno bojevanje proti tihotapcem ljudi

V Portorožu je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar na dvodnevnem 11. neformalnem srečanju Brdo proces gostil ministre za notranje zadeve iz regije Zahodni Balkan, iz vseh sosednjih držav in predstavnike Evropske komisije ter agencij Europol in Frontex (Evropska agencija za mejno in obalno stražo).Srečanje je bilo namenjeno razpravi o aktualnih izzivih na področju notranje varnosti in migracij ter krepitvi sodelovanja v boju proti tihotapljenju migrantov. Veliko govora je bilo tudi glede vračanja migrantov, ki niso upravičeni do zaščite in o sodelovanju pri ponovnem sprejemu migrantov, kar je eden od pomembnih elementov pri oblikovanju celovitega pristopa za upravljanje migracij. Brdo proces je platforma za sodelovanje na Zahodnem Balkanu na področju notranjih zadev, ki na pobudo Slovenije deluje že od 2001.Ilegalni migranti po novih potehMinister Poklukar je povedal, da so bile glavne teme pogovorov ilegalne migracije, "ki so problem v celotni zahodnobalkanski regiji in v centralni Evropi, saj so številke ilegalnih pribežnikov v letošnjem letu izredno visoke". In to ne samo v Sloveniji, ki je tranzitna država, ampak v celotni regiji, "zato naslednji teden potujem v Rim, kjer se bom sestal z italijanskim notranjim ministrom, s katerim se bova pogovarjala tudi glede migracij". Slovenija je na konferenci med drugim predstavila analitično orodje, kjer slovenska policija na posebni informacijski platformi zbira informacije o ilegalnih migracijah, orodje so prevzele že nekatere države, druge pa ga še bodo, "saj je to orodje doprinos k skupnemu bojevanju proti tihotapcem ljudi, zato da so policije evropskih držav in držav Zahodnega Balkana lahko pri svojem delu uspešne".Minister dodaja, da se slovenska policija učinkovito bojuje proti tihotapljenju ilegalnih migrantov, "ko gre za posameznike in za organizirani kriminal, ki izkoriščajo ljudi in jih vozijo tudi preko slovenskega ozemlja proti ciljnim državam EU". Odkar je Hrvaška s 1. januarjem letos vstopila v schengensko območje in varuje zunanjo mejo EU, se je namreč spremenil način delovanja slovenske policije v zvezi z ilegalnimi migracijami, "saj bistveno več deluje na železniških in cestnih povezavah, tudi na avtocestnem križu, še posebej na Primorskem in Obali, kjer so ilegalne migracije še posebej izrazite". Pred nekaj leti so se ilegalne emigracije odvijale po gozdovih, danes, ko pa ni več meja med Slovenijo in Hrvaško, pa tečejo po cestah in železnicah, saj ilegalni migranti potujejo z vlaki, avtobusi, taksiji.Slovenija, Italija in Avstrija bodo pomagale HrvaškiMinister Poklukar je na področju ilegalnih migracij izpostavil odlično sodelovanje slovenskega notranjega ministrstva in policije z Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Vse tri države so tudi pokazale velik interes, da bi pomagale Hrvaški pri ilegalnih migracijah. Države se dogovarjajo za ustanovitev mešanih patrulj, ki bi delovale na hrvaško-srbski in hrvaško-bosanski meji oziroma na tako imenovani Balkanski poti, po kateri potujejo ilegalni pribežniki skozi Hrvaško in Slovenijo naprej v Avstrijo, predvsem pa v Italijo."Hrvaška je ob vstopu v schengensko območje prevzela odgovornost varovanja zunanje evropske meje, s tem je dobila tudi zaupanje držav EU, tudi Slovenije. Verjamem, da hrvaški policisti svoje delo opravljajo v skladu s schengensko zakonodajo, vendar pa se ilegalne migracije povečujejo. Na konferenci sem se pogovarjal tudi z notranjim ministrom BiH, ki je predlagal, da bi tudi agencija Frontex sodelovala pri varovanju bosanske meje. Če bo do tega prišlo, bo tudi Slovenija sodelovala na tej misiji, tako kot sodeluje na drugih Frontexovih misijah," je dodal Poklukar. Slovenija pa bo kmalu začela odstranjevati žičnato ograjo na meji s Hrvaško, kar bo storilo podjetje, ki je dobilo ta posel na javnem razpisu, ter rezilnih žic na ograjah, kar bo storila Slovenska vojska, je še povedal Poklukar. Ograja je namreč nekaj let preprečevala vstop ilegalnih migrantov iz Hrvaške v Slovenijo.Vloga Severne Makedonije je zelo pomembnaAgencija Frontex je 1. aprila letos začela delovati v Republiki Severni Makedoniji, na tej misiji so tudi slovenski policisti. Poklukar ocenjuje, da ima Makedonija na področju ilegalnih migracij zelo pomembno vlogo. "O tej problematiki sva se na konferenci zelo poglobljeno pogovarjala z dolgoletnim makedonskim notranjim ministrom Oliverjem Spasovskim, ki je v letih 2015 in 2016 odigral eno ključnih vlog v regiji na področju ilegalnih migracij. Severna Makedonija ima pri zatiranju ilegalnih migracij zelo pomembno vlogo v regiji. Ravno skozi Severno Makedonijo potuje glavnina vseh ilegalnih migrantov po zahodnobalkanski poti proti ciljnim državam. Gre za državo, ki je na tem področju zelo izkušena, poleg tega pa je makedonska policija naredila ogromen korak na področju svojega dela, med drugim so ji pri tem pomagali slovenski policijski strokovnjaki," je še dejal Poklukar. Pomembna izmenjava podatkov in hitro ukrepanje Makedonski notranji minister Oliver Spasovski je posebej za Večer povedal, da Republika Severna Makedonija in vse države Zahodnega Balkana "nenehno sprejemamo ukrepe za spopadanje z migracijskimi tokovi, vendar je za dosego skupnih ciljev potreben skupni pristop". Zato je po njegovem zelo pomembno sodelovanje mednarodne skupnosti, Evropske komisije in številnih držav pri hitri izmenjavi podatkov in ukrepanju. "Meje Republike Severne Makedonije in celotne regije so dobro nadzorovane in je bil dosežen pomemben korak za zajezitev migracijskih tokov, vendar to še ni dovolj. Zato je naše ministrstvo podprlo pobudo Republike Slovenije za vzpostavitev mreže nacionalnih točk za usmerjanje in usklajevanje izmenjave operativnih informacij ter vzpostavitev skupnih preiskav za boj proti mednarodnim organiziranim kriminalnim skupinam," pravi Spasovski.

Skupno bojevanje proti tihotapcem ljudi

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano