(#SLO30) Ves čas živimo tako, da humanitarne potrebe naraščajo

Vlasta Nussdorfer, nekoč varuhinja človekovih pravic, danes svetovalka predsednika republike, je prepričana, da, z redkimi izjemami, živimo bolje. "Res pa je, da se dobrega hitro navadimo, zato so padci zaradi morebitnih bolezni, izgube zaposlitve, hudega prekariata, prezadolženosti ... sedaj veliko hujši. Več pa je žal tudi brezsramnega bogatenja peščice, izkoriščanja ljudi, pa tudi brezdomstva in depresije. Vse to prinaša mnogim veliko grenkih izkušenj, zato se zlasti nekateri starejši z nostalgijo spominjajo časov večje enakosti. Danes je denar vse bolj sveta in nas vseh vladar. To pa daje tudi velikim napredkom precej grenek priokus."

Ali se je v 30 letih - toliko bo junija stara samostojna Slovenija - položaj državljanov izboljšal? Nekdanja ombudsmanka pravi, da tako čuti velik del prebivalstva. "Za določene dobrine je potrebno delati manj, stanje na mnogih varčevalnih računih se povečuje, hkrati pa narašča tudi zadolženost." Nussdorferjeva opozarja, da je zlasti covid kriza prinesla, ali pa še bo, propad mnogih, "kar bo predstavljalo veliko revnih, bolnih in zelo nesrečnih posameznikov in njihovih družin. Zagotovo se je bati večje recesije, pa tudi hude revščine. Sedanji trenutek je tako zelo velik preizkus za odločevalce. Kar si izposodiš, bo zagotovo treba vrniti. Zato je potrebno intenzivno misliti na jutri".

Leta 1991 brezposelnih 75.000

Pri Karitas Slovenije so v začetku devetdesetih, ki je tudi njihov začetek, imeli nekaj tisoč prejemnikov pomoči. Konec devetdesetih se je številka dvignila do 35.000. V letu 2005 so imeli 50.000 uporabnikov in 60.000 tik pred gospodarsko krizo v letu 2008. Številka se je do leta 2011 več kot podvojila, na 130.000, in se v zadnjih letih spustila na 90-95.000. Ni pa povečevanje števila uporabnikov v zadnjih 30 letih povezano samo s socialno-ekonomskim stanjem v državi, ampak tudi s širjenjem prepoznavnosti in mreže Karitas ter tudi s sistemskimi ukrepi države, kot je na primer hrana iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Na vprašanje, kdaj smo, glede na podatke, ki jih imajo, živeli bolje, pri Karitas odgovarjajo, da je to subjektivna zaznava. "Večini ljudi takrat in danes v njihovem dojemanju ni manjkalo osnovnih življenjskih potrebščin. Seveda pa je v 30 letih naš standard zelo zrasel, v povprečju živimo danes zelo udobno. Če bi nas vrnili v ta leta, bi bili zelo presenečeni, kar se tiče materialnega. Seveda pa so in vedno bodo obstajali ljudje, ki se znajdejo v stiski, ki so se takrat in danes težko oskrbeli z najnujnejšim."

Predsednica Rdečega Križa Slovenije (RKS) Vesna Mikuž o začetku devetdesetih pravi, da je bil to čas, ko so sociologi v Sloveniji in Evropi pričeli odkrivati revščino. Danes pod pragom revščine živi vsak osmi prebivalec Slovenije, ni pa primerljivega podatka za leto 1991. "Leta 1991 je bilo število registriranih brezposelnih nekaj več kot 75.000 (stopnja brezposelnosti je bila 7,8-odstotna). Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo ob koncu marca 2021 pri nas registriranih 82.638 brezposelnih oseb. Stopnja brezposelnosti je bila 8,5-odstotna. V prvih treh mesecih letos je kar 57 odstotkov prijavljenih izgubilo delo za določen čas."

Stiske ljudi so si podobne

Rdeči križ Slovenije je v letu 2020 na različne načine finančno in materialno pomagal 121.115 posameznikom. Stiske ljudi so skozi čas podobne, ugotavljajo pri RKS. So pa demografske spremembe in slabitev socialne države v treh desetletjih prispevale, da danes po pomoč prihaja vse več starejših, ki s svojo pokojnino ne morejo dostojno živeti, brezposelnih, oseb s kroničnimi zdravstvenimi težavami in tudi zaposlenih in samozaposlenih, ki za svoje delo prejemajo tako nizko plačilo, da potrebujejo pomoč.

Število prejemnikov pomoči se je pričelo povečevati z nastopom svetovne recesije. "To obdobje je zaznamovano s tem, da je veliko oseb ostalo brez zaposlitve, da je veliko podjetij šlo v stečaj, da so se družinam in posameznikom zmanjšali družinski prihodki ali pa so ostali brez dohodkov. Po pomoč so pričeli prihajati tudi (samo)zaposleni, katerih prejemki ne zadoščajo za dostojno preživetje."

Po podatkih Eurostata je Slovenija v letih 2009 do 2013 doživela drugi največji porast revščine v EU, takoj za Grčijo. Leta 2008 je pri nas materialno pomoč, pri čemer gre večinoma za hrano, prejelo 105.431 posameznikov in družin. V petih letih se je ta številka povečala za kar 50 odstotkov; leta 2013 so pomagali 156.442 osebam. V letu 2016 so pri RKS pričeli zaznavati, da število oseb, ki k njim prihajajo po materialno pomoč, pričenja počasi stagnirati. Vse do preteklega covidskega leta.

Nikoli prej niso prihajali

V vseh 56 območnih združenjih Rdečega križa na terenu zaznavajo veliko povečanje stisk. Vsem je skupen strah, kaj bo prinesla prihodnost. "Ta strah dodatno psihološko pritiska ljudi, ki so že na robu. Danes se pri nas oglašajo ljudje, ki nikoli prej niso potrkali na naša vrata. Pridejo po prehranske pakete ali drugo pomoč. Zaznavamo tudi, da so večje stiske otrok. Napovedano zapiranje podjetij bo stiske le še poglobilo," opozarja Mikuževa.

RKS opaža, da socialna država vse bolj slabi. "Spomin pravi, da je slovenska država leta 1991 razglasila, da zmore sama pomagati vsem beguncem, danes pa lahko spremljamo, da iščemo pomoč drugih držav. Tudi posledice revščine smo prvo desetletje lajšali sami, od leta 2014 jih lajšamo s pomočjo sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim."

Kdaj smo torej živeli bolje, leta 1991 ali danes? Vesna Mikuž: "Ves čas živimo tako, da humanitarne potrebe naraščajo, čeprav po zajetih kazalnikih danes večina prebivalcev živi bolje kot pred 30 leti."